Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
11. 6. 2024,
12.52

Osveženo pred

1 dan, 8 ur

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,57

Natisni članek

vojna Rusija Ukrajina elektrarna Olaf Scholz Volodimir Zelenski

Torek, 11. 6. 2024, 12.52

1 dan, 8 ur

Rusija v Banjaluki odprla diplomatsko predstavništvo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,57
Banjaluka | Dodik, proti kateremu so ZDA leta 2017 uvedle sankcije zaradi spodkopavanja daytonskega mirovnega sporazuma, se je od začetka ruske invazije na Ukrajino z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal že petkrat. Nazadnje 6. junija v Sankt Peterburgu. | Foto STA

Dodik, proti kateremu so ZDA leta 2017 uvedle sankcije zaradi spodkopavanja daytonskega mirovnega sporazuma, se je od začetka ruske invazije na Ukrajino z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal že petkrat. Nazadnje 6. junija v Sankt Peterburgu.

Foto: STA

Rusija je danes v Banjaluki, prestolnici entitete BiH Republike Srbske, odprla novo diplomatsko predstavništvo. Po poročanju portala Klix gre za urad oziroma podružnico ruskega veleposlaništva v Sarajevu. To je prva širitev ruske diplomatske mreže na Zahodnem Balkanu od začetka invazije na Ukrajino leta 2022.

Odprtja urada so se ob proruskem predsedniku entitete Miloradu Dodiku in ruskem veleposlaniku v BiH Igorju Kalabuhovu udeležili tudi številni visoki politični predstavniki entitete in srbske pravoslavne cerkve. Prek videopovezave je udeležence nagovoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov, poroča portal Radio Slobodna Evropa.

Lavrov je v nagovoru dejal, da gre za zgodovinski trenutek in da so odnosi Moskve in Banjaluke v vzponu, stiki na najvišji ravni redni ter da obstaja intenziven in zaupen politični dialog tudi na parlamentarni ravni. Pozdravil je odprtje centra za izobraževanje v ruščini v entiteti in uvedbo predavanj v ruskem jeziku na univerzi v Vzhodnem Sarajevu. Med prioritetami je izpostavil izgradnjo rusko-srbske pravoslavne cerkve v Banjaluki, ki so jo začeli graditi že leta 2018.

Medtem ko je BiH prek svoje misije v Bruslju podprla že vrsto sankcij Evropske unije proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, v praksi sankcije niso zaživele zaradi blokade strank bosanskih Srbov iz Republike Srbske, vključno z Dodikovo stranko.

Dodik, proti kateremu so ZDA leta 2017 uvedle sankcije zaradi spodkopavanja daytonskega mirovnega sporazuma, se je od začetka ruske invazije na Ukrajino z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal že petkrat. Nazadnje 6. junija v Sankt Peterburgu.

Dobre odnose z Rusijo in Putinom ohranja tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, zaveznik Dodika, s katerim se redno srečujeta in podpirata.

Slovenija bo letos Ukrajini namenila do pet milijonov evrov dodatne pomoči

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep, da bo Slovenija v letošnjem letu namenila do pet milijonov evrov za nadaljnjo humanitarno in razvojno pomoč ter obnovo Ukrajine, piše na spletni strani vlade.

Pol milijona evrov bo namenila Mednarodnemu odboru Rdečega križa za blažitev nujnih humanitarnih potreb na področju zdravstva in zaščite v Ukrajini. Pol milijona evrov bo namenila tudi Svetovni zdravstveni organizaciji za nujno humanitarno pomoč v obliki zdravil in medicinske opreme v Ukrajini.

Programu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pa bo za Ukrajino prispevala 300.000 evrov.

Za izvajalske ustanove, mednarodne razvojne banke ter druge partnerje na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije za izvedbo razvojno-humanitarnih dejavnosti v Ukrajini oziroma za ukrajinsko prebivalstvo, prizadeto v humanitarni krizi, pa bo Slovenija v letošnjem letu namenila do 2,7 milijona evrov.

Svetovnemu programu za hrano pa bo za obravnavo prehranske varnosti v najmanj razvitih državah podsaharske Afrike zaradi posledic vojne v Ukrajini prispevala milijon evrov, so še sporočili po dopisni seji vlade.

Zelenski v Berlinu posvaril pred ozemeljsko delitvijo Ukrajine

Ukrajinci se borijo proti ruskim poskusom razdelitve ozemlja njihove države, je danes v nemškem parlamentu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Njegov nagovor so bojkotirali poslanci iz vrst skrajno desne Alternative za Nemčijo in levega populističnega zavezništva Sahre Wagenknecht (BSW), poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Lahko razumete, zakaj se tako močno borimo proti poskusom Rusije, da bi nas razdelila, da bi razdelila Ukrajino. Zakaj delamo vse, da bi preprečili zid med deli naše države," je povedal Zelenski med obiskom Berlina, ki je bil med hladno vojno razdeljen na zahodni in vzhodni del, ki ju je ločeval zid.

Zelenskega so v parlamentu pričakale stoječe ovacije, a tudi prazne klopi s skrajno desne in skrajno leve strani. Vseh deset poslancev BSW je nagovor bojkotiralo s pojasnilom, da Zelenski po njihovem prepričanju sodeluje pri nevarni eskalaciji konflikta s potencialno uničujočimi posledicami za celotno Evropo. Iz AfD pa so medtem sporočili, da ne nameravajo poslušati govorca v kamuflažnih oblačilih.

V AfD so prepričani, da Ukrajina ne potrebuje vojnega predsednika, pač pa nekoga, ki se je pripravljen pogajati, "da se umiranje ustavi in da ima država prihodnost". Od skupno 77 poslancev iz drugouvrščene stranke na nedeljskih evropskih volitvah v Nemčiji so bili v dvorani prisotni le štirje.

Tako AfD kot BSW od Berlina zahtevata, da ustavi pošiljke orožja v Ukrajino, a nemški kancler Olaf Scholz ostaja zavezan nadaljnji pomoči Kijevu, ki se od februarja 2022 brani pred rusko invazijo. To zavezanost je potrdil tudi danes na novinarski konferenci, kjer je izrazil prepričanje, da velika večina državljanov Nemčije in EU še vedno podpira pomoč Ukrajini.

Zelenski je v bundestag prispel po tem, ko je nagovoril udeležence mednarodne konference o obnovi Ukrajine, kjer je skupaj s Scholzem poslal sporočilo, da Kijev najbolj od vsega potrebuje zračno obrambo.

Konflikt v Ukrajini se ne bo končal z rusko vojaško zmago, niti z vsiljenim mirom, je na konferenci govoril nemški kancler, ukrajinski gost pa je to sporočilo podkrepil tudi v parlamentu, ko je dejal, da je poraz ruskega predsednika Vladimirja Putina v skupnem interesu Kijeva in Berlina.

"Rusija je uničila polovico ukrajinskih kapacitet za proizvodnjo elektrike"

Rusija je z napadi na infrastrukturo uničila polovico ukrajinskih kapacitet za proizvodnjo elektrike, je danes na uvodu mednarodne konference o obnovi Ukrajine v Berlinu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Skupaj z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem sta udeležence pozvala k pomoči Kijevu na področju zračne obrambe.

"Vse, ki ste danes tukaj, želim iskreno prositi: podprite našo pobudo za okrepitev ukrajinske zračne obrambe z vsem, s čimer je mogoče," je povedal nemški kancler in dodal, da je najboljša obnova tista, ki je ni treba izvesti.

Berlin je Kijevu na področju zračne obrambe doslej pomagal s tremi sistemi ameriške izdelave patriot.

Tudi Zelenski je v svojem nagovoru poudaril pomen zračne obrambe, pri tem pa izpostavil, da je Rusija z nenehnimi napadi uničila polovico ukrajinskih kapacitet za proizvodnjo elektrike.

Scholz Putina pozval, naj ustavi vojno 

Konflikt v Ukrajini se po Scholzevih besedah ne bo končal z rusko vojaško zmago in prav tako ne z vsiljenim mirom. Nemški voditelj je ob tem ruskega predsednika Vladimirja Putina še enkrat pozval, naj ustavi vojno, ki traja od februarja 2022.

Današnja konferenca, ki se je udeležuje okoli dva tisoč delegatov iz 60 držav, ni namenjena zbiranju sredstev za obnovo, temveč povezovanju politike, gospodarstva in civilne družbe za naložbe v Ukrajino.

Svetovna banka je februarja ceno povojne obnove Ukrajine ocenila v višini 486 milijard dolarjev v obdobju desetih let.

Lugansk
Novice V ukrajinskih napadih v Lugansku in Hersonu po ruskih navedbah ubitih 26 ljudi
Bradley proti BTR
Novice Spopad v slogu Pobesnelega Maxa: ukrajinski oklepnik proti ruskemu #video
Finski vojak
Novice Finski general razkril: V Ukrajini preizkušamo najsodobnejša orožja
meja, Poljska-Belorusija
Novice Poljska bo na meji z Belorusijo vzpostavila varovalni pas
Ne spreglejte