Ponedeljek, 18. 5. 2015, 9.52
6 let
Rusija in ZDA v makedonskem ringu
Včeraj so se v Makedoniji začeli veliki protivladni protesti z motom Državljani za Makedonijo. Državljani so nosili transparente z napisi Zbogom, Nikola, postavili so transparente in so odločeni, da bodo vztrajali, dokler ne odstopi vlada Nikole Gruevskega.
Pred začetkom protestov je vodja opozicije objavil še 33. medijsko bombo iz podatkov, pridobljenih s prisluhi. V njej je objavljeno, da se je Nikola Gruevski tajno pogajal o najbolj boleči točki za Makedonce, o imenu države. Tako naj bi Grkom, ki nasprotujejo, imenu Makedonija ponujal imenovanja, kot so spodnja, zgornja, vardarska ali severna Makedonija.
Premier Nikola Gruevski je na proteste in obtožbe za televizijo Sitel dejal, da nikakor ne misli odstopiti, ker bi bilo to "strahopetno dejanje". Dodal je, da opozicijo in njenega vodjo Zorana Zaeva financirajo "tuje obveščevalne službe, ki želijo, da vlada odstopi".
Makedonska vlada z Rusijo goji dobre odnose. Proti Rusiji niso uvedli sankcij. Makedonija je v igri za del izgradnje turškega toka. Nenazadnje se je makedonski predsednik Đorđe Ivanov v Moskvi sestal s patriarhom Kirilom. "Ugotovimo lahko, da Rusija intenzivno povečuje vpliv na Makedonijo, kar vključuje tudi sodelovanje na obveščevalni ravni," je zapisal Korybko.
Razlog ameriškega vmešavanja v Makedonijo naj bi bil turški plinovod. Državo razumejo kot strateško ozko grlo plinovoda, hkrati pa kot ključno za interesni nadzor na Balkanu. "ZDA, pa tudi Evropa, skušajo na vsak način zmanjšati vpliv Rusije na Balkanu, na strateško ranljivemu dvorišču Evrope," je še zapisal ameriški analitik.
Združene države Amerike so zažugale tudi Grkom, naj ne sklepajo partnerstva z Rusijo, še posebno ne v zvezi s plinovodom. Po drugi strani pa Rusija Grčiji obljublja tri milijarde evrov, če pristane na traso Turškega toka.
Toda nezaposlenost v državi je 30-odstotna. Siva ekonomija obsega skoraj 40 odstotkov BDP. Zaradi politične krize se je ustavil tudi tok tujih investicij, saj vsi čakajo na razplet krize. Tako poleg politične krize država drvi v še hujšo gospodarsko krizo.