Rusija in ZDA v makedonskem ringu

Včeraj so se v Makedoniji začeli veliki protivladni protesti z motom Državljani za Makedonijo. Državljani so nosili transparente z napisi Zbogom, Nikola, postavili so transparente in so odločeni, da bodo vztrajali, dokler ne odstopi vlada Nikole Gruevskega.

Pred začetkom protestov je vodja opozicije objavil še 33. medijsko bombo iz podatkov, pridobljenih s prisluhi. V njej je objavljeno, da se je Nikola Gruevski tajno pogajal o najbolj boleči točki za Makedonce, o imenu države. Tako naj bi Grkom, ki nasprotujejo, imenu Makedonija ponujal imenovanja, kot so spodnja, zgornja, vardarska ali severna Makedonija.

Premier Nikola Gruevski je na proteste in obtožbe za televizijo Sitel dejal, da nikakor ne misli odstopiti, ker bi bilo to "strahopetno dejanje". Dodal je, da opozicijo in njenega vodjo Zorana Zaeva financirajo "tuje obveščevalne službe, ki želijo, da vlada odstopi".

ZDA vs. Rusija Teorija o tem, da za krizo v Makedoniji stojijo Američani, že nekaj časa kroži po medijih. Nedavno je na portalu Russia Insider ameriški analitik Andrew Korybko, specializiran za Rusijo in Balkan, objavil študijo, v kateri trdi, da se v Makedoniji v resnici dogaja spopad Amerike in Rusije. Z namenom, da bi destabilizirale Makedonijo in s tem Rusiji onemogočile gradnjo plinovoda Turški tok, naj bi Američani financirali in ponovno aktivirali najnevarnejšo balkansko teroristično skupino Osvobodilno vojsko Kosova. Makedonija naj bi bila po Ukrajini in Siriji tretja država, v kateri bi se za vpliv neposredno spopadle Rusija in ZDA.

Makedonska vlada z Rusijo goji dobre odnose. Proti Rusiji niso uvedli sankcij. Makedonija je v igri za del izgradnje turškega toka. Nenazadnje se je makedonski predsednik Đorđe Ivanov v Moskvi sestal s patriarhom Kirilom. "Ugotovimo lahko, da Rusija intenzivno povečuje vpliv na Makedonijo, kar vključuje tudi sodelovanje na obveščevalni ravni," je zapisal Korybko.

Ameriški scenarij razpada države Po njegovem mnenju so trenutna dogajanja v Makedoniji natančno po preizkušenem ameriškem scenariju odstranjevanja nezaželenih vlad. Najprej poskušajo z mehko destabilizacijo države v smislu protestnega upora državljanov. To se je zgodilo tako v Siriji kot v Ukrajini. Če to ne uspe, inscenirajo nekonvencionalno vojno v smislu terorizma ali oboroženega upora. Tretja faza pa je vojna intervencija, ki je navadno zamaskirana v humanitarno ali antiteroristično intervencijo.

Razlog ameriškega vmešavanja v Makedonijo naj bi bil turški plinovod. Državo razumejo kot strateško ozko grlo plinovoda, hkrati pa kot ključno za interesni nadzor na Balkanu. "ZDA, pa tudi Evropa, skušajo na vsak način zmanjšati vpliv Rusije na Balkanu, na strateško ranljivemu dvorišču Evrope," je še zapisal ameriški analitik.

Združene države Amerike so zažugale tudi Grkom, naj ne sklepajo partnerstva z Rusijo, še posebno ne v zvezi s plinovodom. Po drugi strani pa Rusija Grčiji obljublja tri milijarde evrov, če pristane na traso Turškega toka.

Vpliv na ekonomijo Konflikti pa imajo še en pomemben faktor – vpliv na gospodarstvo. Lani je Mednarodni monetarni sklad Makedonijo hvalil, saj naj bi imela leta 2013 3,1-odstotno gospodarsko rast, kar je za odstotek več kot druge države v regiji. Makedonija je tudi odprta za investicije: podjetje lahko odprete v dnevu ali dveh, in to brez minimalnega kapitala. Davki so omejeni na deset odstotkov, kar državo res naredi privlačno za investiranje.

Toda nezaposlenost v državi je 30-odstotna. Siva ekonomija obsega skoraj 40 odstotkov BDP. Zaradi politične krize se je ustavil tudi tok tujih investicij, saj vsi čakajo na razplet krize. Tako poleg politične krize država drvi v še hujšo gospodarsko krizo.