Razmere v Siriji se še naprej zaostrujejo

Varnostne sile tudi drugod po državi izvajajo racije. Z vseh strani še naprej prihajajo obsodbe nasilja, nekatere države pozivajo tudi k sankcijam. Po državi še vedno izvajajo racije Iz Dare, kjer se je pred več kot petimi tedni začel upor proti režimu predsednika al Asada, poročajo o streljanju in eksplozijah. Oblasti poleg tega tako v mestu, ki leži 130 kilometrov južno od Damaska, kot drugod po državi še vedno izvajajo racije. V zadnjih dveh dneh naj bi samo v Dari priprli 400 ljudi. Vojska krepi svojo prisotnost Po navedbah očividcev in borcev za človekove pravice je vojska namestila tanke tudi v predmestju Damaska Duma in v obalnem mestu Banias, kjer so v zadnjih tednih prav tako potekali protesti. Prebivalci pa poročajo o agentih varnostne službe, ki s seznami oseb hodijo od hiše do hiše in izvajajo aretacije.

Oblasti prepovedale navzočnost tujih medijev Sirija je prepovedala navzočnost skoraj vseh tujih medijev in omejila dostop do žarišč protestov, zaradi česar je skoraj nemogoče preveriti podatke o dogajanju.

Od začetka protestov ubitih že več kot 400 ljudi Sirijo protesti pretresajo od 26. januarja, v večjih mestih po državi pa so se začeli 15. marca. Od takrat je bilo v nasilnih poskusih oblasti, da bi zatrle proteste, ubitih več kot 400 ljudi, 120 samo minuli konec tedna. A je represija samo spodbudila protestnike, ki svoj upor začeli s pozivi k reformam, da sedaj vse bolj glasno zahtevajo odhod al Asada.

Tujina obtožuje Iz tujine prihajajo glasne obsodbe nasilja nad protestniki. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so tako v Parizu kot tudi v Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji in Španiji poklicali sirske veleposlanike, da bi jim posredovali podali obsodbo nasilja v Siriji.

O razmerah bo razpravljal tudi Varnostni vet ZN O razmerah v Siriji naj bi razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Štiri evropske države - Velika Britanija, Francija, Nemčija in Portugalska -, so pripravile osnutek izjave, ki obsoja nasilje v državi in o kateri naj bi danes govorili v VS ZN.

Rusija in Kitajska sankcijam nista naklonjeni Pojavljajo se tudi pozivi k uvedbi sankcij. K njim je pred zasedanjem VS ZN pozvala Nemčija. A tako Rusija kot Kitajska, ki imata v Varnostnem svetu ZN možnost veta, sankcijam nista naklonjeni. Kot je dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert, Nemčija meni, da bi bile lahko sankcije sprejete na ravni EU. O njih bodo v petek v Bruslju razpravljali veleposlaniki držav članic unije, je še dejal Seibert in kot možne sankcije omenil zavrnitev viz za predstavnike sirske države, zamrznitev premoženja v EU in ukinitev gospodarske pomoči.

Na posebnem zasedanju o Siriji se bo sicer v petek sešel tudi Svet ZN za človekove pravice.

Ameriški obrambni minister Robert Gates in njegov britanski kolega Liam Fox sta v torek v Washingtonu govorila tudi o Siriji, glede katere Varnostni svet ZN v torek ni sprejel nobene odločitve. Tema njunih pogovorov je bilo sicer vojaško posredovanje v Libiji. Na nasilje proti protestnikom se je odzval tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je položaj označil za nesprejemljiv, vendar dodal, da se ne bo nič zgodilo brez resolucije Varnostnega sveta ZN.

Damask zavrača neodvisno preiskavo Varnostni svet je v torek poslušal poročilo generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, ki zahteva neodvisno preiskavo o nasilnem zatiranju protestov v Siriji, vendar ni sprejel odločitve. Veleposlanik Sirije pri ZN Bašir Džafari pa je dejal, da Damask zavrača neodvisno preiskavo, ki jo lahko sam izvede. zatrdil je, da Sirija ničesar ne skriva in namignil, da za protesti stoji nekdo od zunaj. Glede predsednika pa je dejal, da je reformator, ki je odpravil izredne razmere in dovolil mirne demonstracije, ki jih vlada ščiti.