Sreda, 2. 8. 2023, 15.24
1 leto, 3 mesece
525. DAN VOJNE V UKRAJINI
Putin prosi za pomoč #video
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v telefonskem pogovoru turškega kolega Recepa Tayyipa Erdogana prosil za pomoč pri izvozu ruskega žita v Afriko. Erdogan je medtem v luči napadov na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo Putina pozval, naj ne stopnjuje napetosti v Ukrajini, in opozoril, da odstop od sporazuma o izvozu žita ne koristi nikomur.
18.11 Na Poljskem uveljavili spremenjen zakon o preiskovanju ruskega vpliva
16.38 Rusija začela vojaške vaje v Baltskem morju
15.21 Putin prosil Erdogana za pomoč pri izvozu žita v Afriko
11.09 Ukrajina in Poljska poklicali veleposlanika druga druge
8.02 Poljska Belorusiji očita kršitev zračnega prostora
7.10 Kijev ponoči tarča zračnih napadov
18.11 Na Poljskem uveljavili spremenjen zakon o preiskovanju ruskega vpliva
Poljski predsednik Andrzej Duda je danes podpisal končno različico zakona, s katerim bo ustanovljena posebna komisija, ki bo preiskovala morebitne primere ruskega vpliva na politične odločitve na Poljskem. Zakon je omiljena različica prvega predloga, ki je zaradi spornih pooblastil komisije spodbudil kritike poljske opozicije, pa tudi EU in ZDA.
Prvi predlog zakona, ki je predvidel ustanovitev posebne državne komisije za preiskovanje ruskega vmešavanja v poljske notranje zadeve in posledičnega ogrožanja državne varnosti v obdobju med letoma 2007 in 2022, je bil sicer sprva sprejet konec maja.
16.38 Rusija začela vojaške vaje v Baltskem morju
Rusija je v času naraščanja napetosti z evropskimi sosedami zaradi ruskega posredovanja v Ukrajini danes začela pomorske vojaške vaje v Baltskem morju. V vajah po navedbah ruskega obrambnega ministrstva sodeluje 30 bojnih ladij in 30 letal ter šest tisoč pripadnikov vojske. Koliko časa bo vaja trajala, niso sporočili.
Rusija v Baltskem morju redno izvaja pomorske vojaške vaje, pogosto v odgovor na vojaške vaje zveze Nato v regiji. Po sprejemu Finske v zavezništvo aprila letos je Moskva napovedala okrepitev navzočnosti v Baltskem morju, ob katerem ob Rusiji ležijo tudi Švedska, Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Nemčija in Danska.
Vaja, v kateri ob mornarici sodelujejo tudi druge enote ruskih oboroženih sil, poteka pod vodstvom vrhovnega poveljnika ruske mornarice admirala Nikolaja Evmenova, njen namen pa je preveriti pripravljenost na zaščito ruskih nacionalnih interesov v regiji, so sporočili iz Moskve.
Med vajo bo mornarica izvajala zaščito morskih poti, prevoz vojakov in vojaškega tovora ter obrambo obale. Predvidoma bodo skupno izvedli več kot 200 bojnih vaj, tudi z uporabo orožja.
15.21 Putin prosil Erdogana za pomoč pri izvozu žita v Afriko
Erdogan je v pogovoru s Putinom ponovno poudaril pomen sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja in pojasnil, da so se cene žita v času veljavnosti sporazuma znižale za 23 odstotkov. V zadnjih dveh tednih pa naj bi narasle za 15 odstotkov. Pri tem se je zavezal, da bo Turčija nadaljevala s prizadevanji za obnovitev sporazuma.
Voditelja sta se po navedbah turških oblasti dogovorila tudi o Putinovem obisku Turčije. Kdaj naj bi obisk potekal, za zdaj še ni znano.
Rusija je pred dvema tednoma odstopila od sporazuma o izvozu žita, v okviru katerega je Ukrajina izvozila okoli 33 milijonov ton žita, kar je pripomoglo k stabilizaciji cen hrane po svetu. Po odstopu Moskve od sporazuma se vrstijo pozivi, da je treba preprečiti svetovno prehransko krizo.
Ukrajinska pristaniška mesta ob Črnem morju, ki se uporabljajo za izvoz ukrajinskega žita, so bila v preteklem obdobju pogosto tarča ruskih raketnih napadov. Tudi danes je bila po navedbah Kijeva pristaniška infrastruktura v regiji Odesa tarča zračnega napada. Ta ni terjal žrtev, je pa poškodoval silose za žito, skladišča in dvigalo za nakladanje žita.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes ponovil, da je Rusija pripravljena obnoviti sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita, takoj ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji. Ti med drugim vključujejo odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil ter ponovno vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka.
11.09 Ukrajina in Poljska poklicali veleposlanika druga druge
Ukrajina in Poljska sta se znašli v sporu, potem ko je svetovalec poljskega predsednika v ponedeljek zagovarjal omejitve uvoza ukrajinskega žita in dodal, da bi Kijev moral biti bolj hvaležen za pomoč, ki jo je prejel od Poljske. Ukrajina je nato poklicala veleposlanika Poljske v Kijevu, Poljska pa je poklicala ukrajinskega veleposlanika v Varšavi.
Svetovalec poljskega predsednika Andrzeja Dude za zunanjo politiko Marcin Przydacz je v ponedeljek na televiziji zagovarjal omejitve uvoza ukrajinskega žita v Poljsko. Prav tako je izjavil, da bi morala Ukrajina "pokazati več hvaležnosti za vse, kar je Poljska storila zanjo", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajina je kmalu zatem poklicala poljskega veleposlanika v Kijevu in mu pojasnila, da so bile izjave Przydacza nesprejemljive. Poljska je nato poklicala ukrajinskega veleposlanika v Varšavi zaradi "komentarjev predstavnikov ukrajinskih oblasti", je na Twitterju pojasnilo poljsko zunanje ministrstvo.
"V času vojne in ob upoštevanju pomoči, ki jo je Poljska namenila Ukrajini, se takšne napake ne bi smele delati," pa je v torek na Twitterju zapisal poljski premier Mateusz Morawiecki.
Varšava je od začetka ruske invazije ena najpomembnejših zaveznic Kijeva. Kljub temu je skupaj s Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo pred kratkim pozvala Evropsko komisijo k podaljšanju omejitev uvoza ukrajinskega žita, ki se sicer iztečejo 15. septembra.
Bruselj je namreč maja sklenil, da je uvoz pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen dovoljen v vse članice EU z izjemo omenjene peterice. V teh članicah je mogoče žito uvoziti samo, če je namenjeno tranzitu v druge članice Unije ali tretje države.
Razlog za sprejetje ukrepa so bile gospodarske težave ukrajinskih sosed zaradi prevelikih količin uvoza ukrajinskega žita, za katero je EU junija lani odpravila carine. Ukrajina medtem opozarja, da bi podaljšanje omejitev zadalo hud udarec njenemu kmetijskemu sektorju.
8.02 Poljska Belorusiji očita kršitev zračnega prostora
Poljska je na svojo vzhodno mejo poslala dodatne vojaške sile, potem ko je Belorusijo, najbližjo zaveznico Rusije, obtožila, da je v torek z vojaškimi helikopterji vdrla v njen zračni prostor.
Helikopterja sta letela zelo nizko, zaradi česar so ju radarski sistemi le stežka zaznali. Poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak je zaradi incidenta ukazal povečanje števila vojakov na meji z Belorusijo in jim dal na voljo tudi dodatno opremo, med drugim bojne helikopterje. Poljska je o vsem že obvestila zvezo Nato.
Beloruska vojska je zanikala kršitev zračnega prostora in Poljsko, sicer članico Nata, obtožila, da si je vse skupaj izmislila zato, da bi upravičila kopičenje vojaških enot na svoji vzhodni meji. Belorusko obrambno ministrstvo je v objavi na Telegramu sporočilo, da si je Varšava glede incidenta premislila "po posvetovanju s svojimi čezmorskimi gospodarji".
7.10 Kijev ponoči tarča zračnih napadov
Ruske sile so ponoči znova izvedle zračne napade z brezpilotnimi letalniki na Kijev in regijo Odesa na jugu države. Napada nista zahtevala žrtev, sta pa povzročila škodo zlasti na pristaniški infrastrukturi v Odesi. Napade je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je Rusijo ponovno obtožil, da ogroža svetovno prehransko varnost.
Ukrajinska zračna obramba je nad ukrajinsko prestolnico ponoči sestrelila več kot deset brezpilotnih letalnikov, je na Telegramu zapisal vodja vojaške uprave v Kijevu Sergej Popko. Pri tem je pojasnil, da je Moskva tudi tokrat uporabila drone iranske izdelave šahed, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ostanki sestreljenih dronov naj bi zadeli več objektov v prestolnici, a pri tem niso zahtevali žrtev, je sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko.
Ruske sile so medtem z droni iranske izdelave napadle tudi južno ukrajinsko regijo Odesa. "Sovražnikova tarča je bila pristaniška in industrijska infrastruktura v regiji. Sile zračne obrambe so delovale neprekinjeno skoraj tri ure," je sporočila ukrajinska vojaška uprava v regiji.
Po navedbah guvernerja regije Olega Kiperja je bil v napadu poškodovan silos za žito, žrtev pa naj ne bi bilo, poroča britanski BBC.
Ukrajinske sile so opozorile, da so bila ruska brezpilotna letala usmerjena tudi proti Izmailu, ključnemu pristanišču na reki Donava tik ob Romuniji. O napadu na pristanišče Izmail so medtem poročali številni romunski mediji.
Napada na Kijev in Odeso je danes potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Za nami je še ena noč dela naše junaške zračne obrambe. Branimo se z maksimalnimi razpoložljivimi močmi. Sestreljenih je bilo veliko šahedov. Na srečo ni bilo žrtev, na žalost pa je nastala škoda. Ruski teroristi so spet napadli pristanišča in s tem tudi svetovno prehransko varnost," je po poročanju španske tiskovne agencije EFE zapisal na Telegramu.
Rusija je napade zlasti na območju regije Odesa okrepila, odkar je pred kratkim odstopila od mednarodnega sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. V tem obdobju so ruske sile po navedbah ukrajinske strani v napadih na skladišča uničile že več kot 60 tisoč ton žita.
LARGE EXPLOSIONS IN KYIV 🇺🇦
— Jason Jay Smart (@officejjsmart) August 2, 2023
⚡️⚡️ The 🇷🇺 has sent an estimated 30 🇮🇷 Iran-made drones towards Kyiv.
Typically, the rounds of drone are precursors to missile strikes.
Fortunately, as the video shows: 🇺🇦 is becoming better at striking-down the terrorists regimes’ toys. pic.twitter.com/mHY2QYjb3Q