Rusi čestitali papežu: "Je iskren zagovornik humanizma in miru"

18.58 Belgija: Članice EU z dogovorom o petih milijardah evrov za vojaško pomoč Ukrajini

Države članice Evropske unije so dosegle načelni dogovor o reformi evropskega mirovnega instrumenta (EPF), s katero bodo do leta 2024 Ukrajini namenile dodatnih pet milijard evrov pomoči, je danes sporočilo belgijsko predsedstvo Svetu EU. Pomoč bo namenjena za sofinanciranje dobav vojaške opreme in orožja Ukrajini.

"Veleposlaniki članic pri EU so dosegli načelni dogovor o reformi evropskega mirovnega instrumenta, s katero naj bi Ukrajino do leta 2024 podprli s petimi milijardami evrov," je na omrežju X zapisalo belgijsko predsedstvo. Dodalo je še, da EU ostaja odločna pri namenjanju trajne podpore Ukrajini in zagotavljanju, da bo država dobila vojaško opremo, ki jo potrebuje za svojo obrambo.

EU se je kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino prvič strinjala, da bo financirala dobavo orožja državi, ki je v vojni. Od takrat je iz mirovnega instrumenta (EPF) namenila 6,1 milijarde evrov - predvsem za povrnitev dela stroškov za države članice, ki so nastali pri dobavah orožja Ukrajini.

Prizadevanja za okrepitev EPF z dodatnimi petimi milijardami evrov so se zaradi nasprotovanja Nemčije in Francije zavlekla za več mesecev. V Berlinu so namreč vztrajali, da bi se morala nemška bilateralna podpora Ukrajini odšteti od njenega prispevka inštrumentu, v Parizu pa so zahtevali, da se denar povrne samo za orožje, proizvedeno v Evropi.

Po navedbah diplomatov sta obe državi nato sklenili kompromis. Nemčiji naj bi se določen odstotek njene bilateralne podpore izravnal s financiranjem EPF, Francija pa je zadovoljna z zavezo, da bodo države dajale prednost nakupom pri evropskih obrambnih podjetjih.

18.37 Rusija pozdravila prizadevanja papeža za mir

Rusko veleposlaništvo pri Svetem sedežu je danes papežu Frančišku čestitalo za enajst let vodenja Katoliške cerkve in hkrati pozdravilo njegova prizadevanja za mir. Papež je pred tem v sobotnem intervjuju za švicarsko televizijo dejal, da je treba imeti pogum, dvigniti belo zastavo in se pogajati za konec vojne v Ukrajini, kar je razburilo Kijev.

"Papež Frančišek je iskren zagovornik humanizma, miru in tradicionalnih vrednot," je na omrežju X zapisalo rusko veleposlaništvo pri Svetem sedežu in dodalo, da je 87-letnik "eden redkih političnih voditeljev z resnično strateškim pogledom na svetovne probleme", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Do čestitke ruskega veleposlaništva prihaja po tem, ko je papež Frančišek s svojimi izjavami v sobotnem intervjuju poskrbel za razburjenje v Kijevu in naletel na neodobravanje med številnimi zahodnimi zavezniki.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek na pogovor poklicalo vatikanskega odposlanca v Kijevu Visvaldasa Kulbokasa in mu izrazilo razočaranje nad papeževimi besedami. V Kijevu so prepričani, da izjave "spodbujajo Rusijo k nadaljnjemu neupoštevanju mednarodnega prava". Ob tem so poudarili, da se nikoli ne bodo predali Moskvi.

V Vatikanu so dan pozneje nekoliko omilili papeževe izjave. Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, je namreč v torek poudaril, da bi morala Rusija, ki jo je označil za agresorja, najprej prenehati z napadi na Ukrajino in rusko invazijo označil za neupravičeno, poroča bruseljski portal Politico.

Frančišek je medtem na današnji avdienci v Vatikanu pozval k molitvi proti vojni, pri čemer ruske invazije na Ukrajino ni omenil. "Prosimo Gospoda, naj nam podeli milost, da bomo premagali to norost vojne, ki je vedno poraz," je dodal, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

15.29 Scholz vnovič zavrnil možnost pošiljanja raket taurus Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz je danes v bundestagu znova zavrnil možnost pošiljanja nemških raket dolgega dosega taurus Ukrajini. Po njegovih besedah bi bila namreč dobava sistemov dolgega dosega Kijevu smiselna le v okviru napotitve nemških vojakov. "To je meja, ki je kot kancler ne želim prestopiti," je poudaril.

"Zame dobava oborožitvenih sistemov dolgega dosega ne pride v poštev," je po navedbah časnika Der Spiegel v parlamentu v Berlinu dejal Scholz. Ob tem je poudaril, da bi uporaba raket taurus v Ukrajini terjala sodelovanje nemških vojakov pri njihovem usmerjanju in drugih nalogah, kar pa je meja, ki je ne želi prestopiti.

Nemški kancler je že februarja pojasnil razloge za zavračanje ideje o pošiljanju raket taurus v Ukrajino. Med drugim se boji, da bi njihova dobava in namestitev pomenila neposredno vpletanje Nemčije v vojno, s čimer bi država tvegala stopnjevanje konflikta.

"Moja odgovornost je, da preprečim, da bi se Nemčija vključila v to vojno," je ponovil danes. Pri tem je med drugim spregovoril o preudarnosti, ki da ni nekaj, kar bi lahko označili za šibkost, poročajo tuje tiskovne agencije.

Dobavo raket taurus Kijevu podpira zlasti nemški konservativni opozicijski blok CDU/CSU, ki naj bi nameraval v četrtek izsiliti glasovanje o tej zadevi. K dobavi raket Scholza pozivajo tudi številni politiki iz vrst Zelenih in liberalcev (FDP), ki sta sicer koalicijski partnerici njegovih socialdemokratov (SPD).

Kljub temu so poslanci obeh strank ob prejšnjih glasovanjih, ki so potekala na pobudo opozicije in katerih cilj je bil razveljaviti odločitev kanclerja, Scholzu stali ob strani.

Z raketami taurus, ki lahko dosežejo tudi do 500 kilometrov oddaljene cilje, bi ukrajinske sile lahko izvajale napade globlje na ozemlje, ki ga zasedajo ruske sile, pa tudi na ozemlje Rusije same.

9.07 V Ukrajini smrtne žrtve novih ruskih napadov

Novi ruski napadi z raketami in brezpilotnimi letalniki so v torek in ponoči v Ukrajini terjali več žrtev. V raketnem napadu v mestu Krivi Rog so v torek zvečer umrli štirje ljudje, več kot 40 je bilo ranjenih. O smrtnih žrtvah nočnih napadov z brezpilotniki poročajo iz mesta Sumi na severu države in Mirnograda v Donecku.

Mesto Krivi Rog v osrednjem delu Ukrajine, ki je tudi rojstni kraj predsednika Volodimirja Zelenskega, je bilo v torek zvečer tarča raketnega napada, v katerem je bila zadeta večnadstropna stanovanjska stavba. Po zadnjih podatkih so bili ubiti štirje ljudje, najmanj 44 je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je v večernem nagovoru prizadetim izrekel sožalje in napovedal povračilne ukrepe. "V Kremlju se morajo naučiti, da njihov teror ne bo ostal nekaznovan," je dejal.

Ponoči je bila nato v napadu brezpilotnika poškodovana stanovanjska stavba v mestu Sumi na severu Ukrajine. En človek je umrl, osem je ranjenih. V petnadstropnem poslopju je bilo poškodovanih 30 stanovanj, polovica je po navedbah lokalnih oblasti popolnoma uničena.

V mestu Mirnograd v delu regije Doneck, ki je pod ukrajinskim nadzorom, sta bila v ruskem obstreljevanju v stanovanjski hiši ubita dva človeka, še pet je bilo ranjenih, je prek Telegrama sporočil guverner Vadim Filaškin. Po njegovih besedah so bile v napadu uporabljene letalske bombe, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

9.06 Ukrajina ponoči znova ciljala rusko energetsko infrastrukturo

Ukrajina je ponoči sprožila nov val napadov z brezpilotnimi letalniki na številne cilje v Rusiji. Večino letalnikov je zračna obramba sestrelila, eden od njih pa je sprožil požar v naftni rafineriji okoli 200 kilometrov južno od Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je okrepljene napade Kijeva povezal s prihajajočimi volitvami v Rusiji.

Ukrajinske sile so poleg obmejnih regij Belgorod, Brjansk, Kursk in Voronež, ki so jih napadle z več kot 40 letalniki, ciljale tudi Rjazan v notranjosti države, kjer je eden od dronov sprožil požar v rafineriji nafte.

Napad na rafinerijo je prek omrežja Telegram potrdil regionalni guverner Pavel Malkov in dodal, da so bili po začasnih informacijah v napadu tudi ranjeni.

Lokalne oblasti v leningrajski regiji so medtem sporočile, da je zračna obramba sestrelila brezpilotnik, ki je ciljal tamkajšnjo rafinerijo.

Današnji napadi sledijo torkovemu vzorcu, ko je ukrajinska vojska med drugim zadela eno največjih rafinerij nafte skoraj tisoč kilometrov od meje z Rusijo.

Ruski voditelj Putin je te napade danes povezal z ukrajinskimi neuspehi na frontnih črtah in s prihajajočimi predsedniškimi volitvami v Rusiji.

"Ne dvomim, da je glavni cilj, če ne motiti predsedniške volitve v Rusiji, pa nekako posegati v normalen proces," je povedal za ruske medije, navaja AFP.

Na volitvah v Rusiji, ki bodo potekale ta konec tedna, si bo Putin po vseh pričakovanjih zagotovil nov predsedniški mandat.

8.36 Putin: Pripravljeni smo na jedrsko vojno 

Ruski predsednik Vladimir Putin je v intervjuju za televizijo Rusija-1 in tiskovno agencijo Ria dejal, da bi bila Rusija pripravljena uporabiti jedrsko orožje, če bi bila ogrožena njena suverenost. 

Če ZDA na rusko ozemlje ali v Ukrajino namestijo svoje enote, bo Rusija ta korak razumela kot stopnjevanje razmer in ZDA se tega zavedajo, je prepričan Putin. 

"V ZDA je dovolj strokovnjakov na področju rusko-ameriških odnosov in na področju strateškega odvračanja, zato mislim, da ne hitimo proti jedrskemu spopadu, ampak smo pripravljeni na to," je dejal Putin.

Ponovil je, da je uporaba jedrskega orožja zapisana v jedrski doktrini Kremlja, katerega politika določa okoliščine, v katerih bi lahko Rusija uporabila svoje orožje. "Orožje obstaja, da se uporablja. Imamo svoja načela," je dejal. Če ZDA izvajajo jedrske poskuse, bi lahko Rusija storila enako, je še dodal. Ob tem je povedal še, da se Rusija nikoli ni soočila s potrebo po uporabi jedrskega orožja v Ukrajini. 

Novice Putinov kritik tarča napada: nanj so se spravili s kladivom

Novice Ukrajinci končno dognali, kaj bodo storili s čudnimi slovenskimi tanki #video

Novice Ukrajinci ogorčeni: Rusi ujete ukrajinske vojake prodajajo Čečenom

Novice Prestrašeni Rusi: zaradi ukrajinskih dronov se ponoči vozijo brez prižganih luči #video