Nedelja, 27. 2. 2022, 18.26
2 leti, 1 mesec
EU sprejela velike odločitve glede vojne v Ukrajini: "To je prelomnica" #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
162
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen
EU bo v pomoč Ukrajini po ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Za orožje za Ukrajino bo namenila 450 milijonov evrov. Poleg tega bo zaprla svoj zračni prostor za vsa ruska letala, prepovedala delovanje ruskim medijem v državni lasti in nekatere ruske banke izključila iz mednarodnega bančnega sistema Swift. Z ostrimi sankcijami bo ukrepala tudi proti Belorusiji.
16.20 Bela hiša: Putin si z opozorilom o jedrskih silah izmišlja grožnje
15.14 Zelenski: Ukrajina privolila v pogajanja z Rusijo na meji z Belorusijo
14.51 Ruska jedrska oborožitev v visoki pripravljenosti.
12.58 Scholz napovedal znatno povečanje sredstev za obrambo.
12:08 Britanska vlada: Podprli bomo Britance, ki bi se borili proti Rusom.
12.05 Zračni prostor za ruska letala zapirajo še Nemčija, Belgija, Danska, Finska in Romunija.
07.00 Elon Mask zagnal omrežje Starlink satelitov.
06.00 Zahodne zaveznice z dogovorom o izključitvi določenih ruskih bank iz sistema Swift.
05.00 ZN odločeni okrepiti pomoč Ukrajini.
22.25 G7 napoveduje nove sankcije proti Rusiji ob nadaljevanju invazije
Države skupine G7 so danes po izrednem virtualnem srečanju zunanjih ministrov zagrozile s sprejetjem novih sankcij proti Rusiji, če bo nadaljevala vojaško invazijo na Ukrajino. V torek se bodo sestali tudi finančni ministri G7 in razpravljali o pomoči Ukrajini, je danes po poročanju agencij napovedal predsednik Svetovne banke David Malpass.
Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA so v skupni izjavi po virtualnem srečanju zunanjih ministrov držav članic v Berlinu, na katerem je sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, posvarile, da bodo "storile nadaljnje korake" poleg že napovedanih sankcij, če Rusija ne bo končala operacij v Ukrajini.
Prav tako ne bodo priznali ruskih vojaških dosežkov v Ukrajini, ki bi privedli do "kakršnekoli spremembe statusa", kot je priključitev ozemlja, so še sporočili.
21.08 EU bo za orožje za Ukrajino namenila 450 milijonov evrov
Zunanji ministri unije so se danes dogovorili, da za zgodovinski ukrep financiranja in dostave orožja napadeni državi namenijo 450 milijonov evrov, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po izrednem virtualnem zasedanju ministrov.
Poleg tega bo unija prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo, je še povedal Borrell.
20.20 Bruselj pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih Ukrajincev
Evropska komisija po ruski invaziji pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih Ukrajincev znotraj in zunaj države, je povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič po današnjem izrednem zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju.
Komisija je po Lenarčičevih besedah že aktivirala 90 milijonov evrov humanitarne pomoči Ukrajini kot spodbudo in zgled preostalim donatoricam v pričakovanju poziva Združenih narodov, ki je previden v kratkem.
18.50 Hojs: Slovenija lahko v pomoč Ukrajini zagotovi prostor za do 200.000 beguncev
Slovenija lahko v tem trenutku v pomoč Ukrajini zagotovi prostor za 180.000 do 200.000 beguncev, je povedal notranji minister Aleš Hojs, ki se je danes v Bruslju udeležil izrednega zasedanja notranjih ministrov EU. Slovenija po ministrovih besedah tudi podpira sploh prvo uporabo direktive o začasni zaščiti iz leta 2001.
Slovenija podpira uporabo evropske direktive o začasni zaščiti, ki je unija doslej še ni aktivirala, je poudaril Hojs. Pojasnil je, da je sicer nekoliko zastarela, saj je iz leta 2001, Slovenija pa jo je v pravni red prenesla leta 2005, a v danem trenutku je sprožitev te direktive izjemno pomembna, saj je Slovenija že začela izvajati vse dejavnosti, povezane s to direktivo, kot so priprava nastanitve beguncev in podobno.
Minister je povedal, da je na zasedanju predstavil razmere v devetdesetih letih minulega stoletja, ko je bilo v Sloveniji več kot 300.000 beguncev iz bivše Jugoslavije, ter pojasnil, da je Slovenija v tem trenutku pripravljena zagotoviti prostor 180.000 do 200.000 beguncem iz Ukrajine.
18.05 EU bo financirala orožje za Ukrajino, zaprla zračni prostor za vsa ruska letala
EU bo prvič v svoji zgodovini financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob naznanilu novega niza sankcij proti Kremlju zaradi napada na Ukrajino. "To je prelomnica," je poudarila.
EU bo po navedbah von der Leynove tudi zaprla svoj zračni prostor za vsa ruska letala - letala, ki so v lasti Rusov, ki so registrirana v Rusiji in ki jih nadzira Rusija. "Naj bom jasna - naš zračni prostor bo zaprt za vsako rusko letalo, tudi za zasebna letala oligarhov," je izpostavila.
We are stepping up our support for Ukraine.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) February 27, 2022
For the first time, the EU will finance the purchase and delivery of weapons and equipment to a country under attack.
We are also strengthening our sanctions against the Kremlin.
https://t.co/qEBICNxYa1
Še en zgodovinski ukrep je po predsedničinih besedah prepoved delovanja ruskih medijev v državni lasti, kot sta Sputnik in Russia Today (RT), v EU, tako da ne bodo več mogli širiti laži in z njimi upravičevati vojne ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Poleg tega bo EU sprejela sveženj sankcij tudi proti režimu beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka zaradi vpletenosti v napad na Ukrajino. Cilj je ustaviti njihov izvoz v ključnih sektorjih, na primer tobačnem, lesnem in jeklarskem. Predvidene so tudi dodatne sankcije proti posameznikom.
Novi sveženj sankcij EU predvideva tudi izključitev nekaterih "pomembnih" ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift in prepoved transakcij z rusko centralno banko, je še napovedala predsednica komisije.
16.20 Bela hiša: Putin si z opozorilom o jedrskih silah izmišlja grožnje
ZDA so danes v odzivu na odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da dvigne pripravljenost jedrskih sil, sporočile, da si Putin "izmišljuje grožnje". Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem zaradi Putinove odločitve izrazil zaskrbljenost.
"To je vzorec, ki smo ga videli pri predsedniku Putinu v tem konfliktu, in sicer da ustvarja grožnje, ki ne obstajajo, da bi upravičil nadaljnjo agresijo," je na vprašanje o sporočilu iz Moskve odgovorila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.
15.14 Zelenski: Ukrajina privolila v pogajanja z Rusijo na meji z Belorusijo
Ukrajina je danes sporočila, da je pripravljena na pogajanja z Rusijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila. V Kijevu so to sporočili po telefonskem pogovoru predsednika Volodimirja Zelenskega z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Strinjala sta se, da se bo ukrajinska delegacija z rusko sestala brez predpogojev na ukrajinsko-beloruski meji ob reki Pripjat," so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika.
Iz Kremlja so že zjutraj sporočili, da je ruska delegacija v mestu Gomel v Belorusiji in čaka, da bi začeli pogajanja.
Zelenski pa je dopoldne odgovoril, da je pripravljen na pogajanja kjerkoli, le v Belorusiji, od koder Rusija napada Ukrajino, ne.
Raztreščen konvoj ruskih oklepnih vozil:
Буча, київська область!
— ВОЇНИ УКРАЇНИ🇺🇦 (@ArmedForcesUkr) February 27, 2022
Знищено колону техніки 🇷🇺 окупантів з позначкою V pic.twitter.com/CPNNB3h6FX
14.51 Ruska jedrska oborožitev v visoki pripravljenosti
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dvignil pripravljenost ruskih sil za odvračanje, ki vključujejo tudi enote z jedrskim orožjem. Kot je pojasnil, so razlog za to agresivne izjave predstavnikov Nata.
"Ukazujem ministru za obrambo in poveljniku generalštaba, da silam ruske vojske za odvračanje odredita stanje bojne pripravljenosti," je Putin dejal v pogovoru s predstavniki vojske, ki ga je prenašala ruska televizija.
Dejal je, da vodilni predstavniki članic Nata Rusiji grozijo z agresivnimi izjavami. "Vidite, da Zahod do nas ni neprijazen samo z ekonomskimi, to je nezakonitimi sankcijami," je dodal.
Serious, but that’s a sign of weakness, not of strength. They are loosing war in Ukraine. And RF is not alone with nukes. @ZelenskyyUa https://t.co/cPD5ywgoW2
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 27, 2022
Obrambni minister Sergej Šojgu je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na predsednikov ukaz odgovoril: "Razumem."
Sile za odvračanje so enote, katerih namen je odvrniti napad na Rusijo, vključno s primerom napada, ki bi vključeval jedrsko orožje.
Enote so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opremljene z raketami, strateškimi bombniki, podmornicami in ladjami. Vključujejo tudi protiraketni ščit, sisteme nadzora v vesolju, protizračno in protisatelitsko obrambo.
14.28 EU danes predvidoma z dogovorom o financiranju orožja za Ukrajino
Zunanji ministri EU naj bi danes na virtualnem kriznem sestanku dosegli dogovor o financiranju orožja za Ukrajino v boju z ruskimi silami, ki so napadle državo. Pričakuje se tudi dogovor o novih gospodarskih sankcijah, ki naj bi vključevale izključitev nekaterih ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift.
14.19 Japonska se pridružuje ukrepom za izključitev ruskih bank iz Swifta
Japonska se bo pridružila zahodnim državam pri izključitvi izbranih ruskih bank iz plačilnega sistema Swift zaradi ruske agresije na Ukrajino, je v danes sporočil premier Fumio Kishida. "Zahodne države so zaprosile Japonsko za sodelovanje in Japonska se bo pridružila tej pobudi," je ob tem dejal Kishida.
12.58 Scholz napovedal znatno povečanje sredstev za obrambo
Nemški kancler Olaf Scholz je danes v parlamentu v odziv na rusko invazijo na Ukrajino napovedal povečanje nemškega obrambnega proračuna, poročajo tuje tiskovne agencije. Letos bo Nemčija za vojaško opremo namenila sto milijard evrov, obrambni proračun pa bo presegel mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda.
"Ustanovili bomo poseben sklad za vojsko," je dejal Scholz na današnji izredni seji parlamenta in dodal, da bo proračun namenjen za naložbe in oborožitev. Parlament je pozval, da se ustanovitev posebnega sklada zapiše v ustavo.
"Letos bomo začeli in vsako leto bomo namenili več kot dva odstotka BDP za obrambo," je dejal Scholz. To je sicer cilj, ki so si ga že pred leti zadale članice Nata, a ga Nemčija doslej ni dosegala, zaradi česar je bila deležna kritik zlasti iz ZDA.
Scholz je v nagovoru tudi poudaril, da stroge sankcije, ki so jih zahodne zaveznice uvedle proti Rusiji zaradi njenega vdora v Ukrajino, že kažejo učinke, in opozoril, da bi lahko prišlo do dodatnih embargov, če Moskva ne bo spremenila svojega ravnanja.
Dejal je, da je še vedno pripravljen na pogovore z Rusijo, vendar opozoril, da mora biti Moskva pripravljena na pravi dialog.
Nemški kancler je napovedal gradnjo dveh novih terminalov za utekočinjeni plin, s čimer bi zmanjšali odvisnost Nemčije od ruskega zemeljskega plina. Terminala bosta v mestih Brunsbüttel in Wilhelmshaven na severu Nemčije.
Dodal je, da je svet z ruskim napadom na Ukrajino vstopil v novo obdobje, in opozoril, da se zahodni zavezniki sprašujejo, ali lahko zberejo dovolj moči, da postavijo meje "vojnim hujskačem", kot je Vladimir Putin.
Nemška vlada se je v soboto odločila, da bo ukrajinskim oboroženim silam čim prej dobavila tisoč kosov protitankovskega orožja in 500 raket zemlja–zrak tipa stinger.
Scholz je ob tem poudaril, da predstavlja ruski napad na Ukrajino pomemben preobrat, saj ogroža "našo celotno povojno ureditev".
12.12 Zelenski: Nastala je mednarodna koalicija v podporo Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes izrazil zadovoljstvo, da njegova država prejema pomoč od mednarodnih zaveznikov, medtem ko ruske sile nadaljujejo napad nanjo. Zelenski je tudi pozval tujce, naj pridejo v Ukrajino in se borijo skupaj z Ukrajinci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Prejemamo orožje, zdravila, hrano, dizelsko gorivo in denar," je Zelenski dejal v videonagovoru in dodal, da je že nastala močna protivojna koalicija v podporo Ukrajini.
Ukrajinska vojska pa je sporočila, da voditelj države poziva tujce, naj pridejo v Ukrajino in se skupaj z Ukrajinci borijo proti ruskim vojnim zločincem.
"Ni večjega prispevka, ki bi ga lahko posameznik dal za mir," je generalštab zapisal v objavi na Facebooku in dodal, da bodo tuji borci del mednarodne legije za obrambo Ukrajine.
12.08 Britanska vlada: Podprli bomo Britance, ki bi se borili proti Rusom
"Vse državljane Velike Britanije bomo podprli pri njihovi nameri, da odidejo v Ukrajino in se borijo proti ruski vojski," je danes po poročanju BBC sporočila britanska ministrica za zunanje zadeve Liz Truss. Velika Britanija je v preteklosti sodno preganjala svoje državljane, ki so se odšli borit v tuje države.
12.05 Zračni prostor za ruska letala zapirajo še Nemčija, Belgija, Danska, Finska in Romunija
Svoj zračni prostor za ruska letala zaradi ruske invazije na Ukrajino zapira vse več evropskih držav. Od 15. ure bo za tri mesece zanje zaprt nemški zračni prostor. Tak ukrep so danes sprejele tudi Belgija, Danska, Finska in Romunija. Za ta korak se je že pred tem odločilo več evropskih držav, v soboto tudi Slovenija.
Nemška vlada je sporočila, da bo njihov zračni prostor od 15. ure danes za tri mesece za ruska letala zaprt, to pa vključuje tudi prelete letal. Izjema so morebitni humanitarni poleti.
Nemški letalski prevoznik Lufthansa pa je že v soboto za najmanj teden dni odpovedal vse polete v Rusijo, poleg tega Lufthansina letala v tranzitu ne bodo več letela v ruskem zračnem prostoru.
Za ta korak se je odločila tudi Belgija. Premier Alexander De Croo je tvitnil, da je evropsko nebo odprto nebo, a le za tiste, ki povezujejo ljudi, ne tiste, ki brutalno napadajo.
Romunska vlada je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila, da bo romunski zračni prostor zaprt za ruska letala, in sicer tako za pristajanje kot za prelete. Izvzeti so le poleti s humanitarno pomočjo.
Davi je svoj zračni prostor za ruska letala, tudi zasebna, zaprla Danska. Zunanji minister Jeppe Kofod je dejal, da bodo danes na zasedanju zunanjih ministrov EU predlagali, da tak ukrep sprejme celotna Unija.
Finski minister za promet Timo Harakka pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP po Twitterju sporočil, da je Finska, ki ima z Rusijo 1.300 kilometrov dolgo mejo, pripravljena zapreti svoj zračni prostor za ruska letala. Kdaj naj bi ukrep začel veljati, ni sporočil.
Zaprtje finskega zračnega prostora bi Rusiji povzročilo precej težav pri oskrbovanju njene eksklave Kaliningrad, ki leži ob Baltiku med Litvo in Poljsko, ki sta obe že zaprli svoj zračni prostor za ruska letala.
07.00 Elon Mask zagnal omrežje satelitov Starlink
Elon Musk, ameriški podjetnik in lastnik avtomobilskega proizvajalca Tesla, je včeraj na Twitterju sporočil, da je zagnal omrežje satelitov Starlink, ki omogočajo internet v Ukrajini. S tem se je odzval na prošnjo ukrajinskega ministra za digitalno preobrazbo Mihajla Fedorova.
@elonmusk, while you try to colonize Mars — Russia try to occupy Ukraine! While your rockets successfully land from space — Russian rockets attack Ukrainian civil people! We ask you to provide Ukraine with Starlink stations and to address sane Russians to stand.
— Mykhailo Fedorov (@FedorovMykhailo) February 26, 2022
06.00 Zahodne zaveznice z dogovorom o izključitvi določenih ruskih bank iz sistema Swift
Zahodne zaveznice, vključno z Evropsko komisijo, so dosegle dogovor o izključitvi določenih ruskih bank iz plačilnega sistema Swift. Ta ukrep bo del novega niza finančnih sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino, o katerih so se dogovorile Evropska komisija, Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija, ZDA in Kanada.
"Zavezujemo se, da bomo zagotovili, da bodo določene ruske banke umaknjene iz sistema Swift. To bo zagotovilo, da bodo te banke odrezane od mednarodnega finančnega sistema, in bo škodovalo njihovi zmožnosti, da delujejo globalno," je v sporočilu zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Podobno je danes zvečer v Berlinu sporočil tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit.
05.00 ZN odločeni okrepiti pomoč Ukrajini, Zelenski za odvzem glasovalne pravice Rusiji v VS ZN
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes po telefonu pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom, ki mu je zagotovil, da bodo Združeni narodi v luči ruske agresije okrepili humanitarno pomoč. Zelenski se je medtem zavzel za odvzem glasovalne pravice Rusiji v Varnostnem svetu ZN.
Guterres je glede na sporočilo ZN v pogovoru z Zelenskim tudi napovedal, da bodo Združeni narodi v torek objavili poziv k financiranju njihovih humanitarnih operacij v Ukrajini.
Zelenski je medtem sporočil, da je Guterresa v pogovoru pozval, naj Rusijo za napad na Ukrajino kaznuje z odvzemom glasovalne pravice v Varnostnem svetu ZN. Obenem je menil, da bi morali Združeni narodi ruska dejanja opredeliti kot genocid nad ukrajinskim narodom, sporočilo Zelenskega na Twitterju povzema francoska tiskovna agencija AFP.
04.00 Varnostni svet ZN danes o izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN o Ukrajini
Varnostni svet ZN bo danes opravil formalno glasovanje o potrditvi sklica izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN o vojni v Ukrajini, ki bo predvidoma potekalo v ponedeljek. Stalna članica Varnostnega sveta ZN Rusija, ki je napadla Ukrajino, potrditve izredne seje ne more preprečiti.
Formalna potrditev izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN zahteva le podporo devetih članic Varnostnega sveta ZN, veta pa pri tem ni. Diplomati Združenih narodov pravijo, da bo izredno zasedanje, po katerem naj bi 193-članska Generalna skupščina sprejela resolucijo z obsodbo ruske agresije, pripravljena v ponedeljek.
Za izredno zasedanje je predsednika Generalne skupščine ZN Andulo Šahida v četrtek uradno zaprosil veleposlanik Ukrajine Sergij Kislica. Veleposlanik je predlagal, da zasedanje poteka v skladu z resolucijo "združevanje za mir", ki so jo predložile ZDA in je bila sprejeta novembra 1950, da so se lahko Združeni narodi izognili vetu Sovjetske zveze med korejsko vojno od leta 1950 do leta 1953.
Na podlagi te resolucije so lahko ZN potem formalno poslali mirovne sile na pomoč Južni Koreji po ofenzivi Severne Koreje in Kitajske. Resolucija pooblašča Generalno skupščino za sklice izrednih zasedanj o vprašanjih mednarodnega miru in varnosti, ko Varnostni svet ni sposoben ukrepati, ker katera od njegovih stalnih članic zlorablja pravico do veta.
Rusija je v petek vložila veto na resolucijo, ki je zahtevala umik ruskih enot iz Ukrajine, pravico do veta pa imajo še ZDA, Kitajska, Velika Britanija in Francija.
162