Ponedeljek, 1. 10. 2018, 13.01
6 let, 1 mesec
Katalonci o slovenski zgodbi lahko le sanjajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,66
8
Mineva leto dni od referenduma, na katerem so se Katalonci izrekali o odcepitvi od Španije. V Barceloni je lani na današnji dan zavladal pravi kaos, med nasilnimi izgredi je zdravniško pomoč iskalo več kot 800 ljudi. Čeprav se je na referendumu 90 odstotkov ljudi izreklo za samostojnost, je Katalonija danes še vedno del Španije, njen položaj pa se je v tem letu za nekaj časa celo poslabšal.
Španska pokrajina Katalonija, ki se na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka razteza na ozemlju v velikosti ene Slovenije in pol (32 tisoč kvadratnih kilometrov), se z dobrimi sedmimi milijoni prebivalcev že dolgo zavzema za neodvisnost od Španije.
Za zadnji referendum so prosili kar 18-krat in ga lani 1. oktobra kljub prepovedi španskih sodišč tudi izvedli. Udeležba je bila 42-odstotna, a bi bila po navedbah opazovalcev višja, če glasovanja ne bi ovirala policija. Ta je ukrepala tudi s silo, pri čemer je bilo ranjenih več kot 800 ljudi, kar so nekateri označili za največji madež v španski demokratični zgodovini.
Tisti, ki so oddali glas, so se večinsko (90 odstotkov) izrekli za samostojnost, proti jih je glasovalo le 6,8 odstotka.
Številnim volivcem je vstop na volišče preprečila policija.
Šiba iz Madrida jim je vzela še avtonomijo
Kljub izidu referenduma pozneje odstavljeni predsednik Katalonije Carles Puigdemont v svojem govoru 10. oktobra lani ni razglasil neposredne neodvisnosti, temveč se je želel pogajati z uradnim Madridom. Resolucijo, ki predvideva ustanovitev suverene, demokratične, socialne in pravne države Katalonije, je nato 27. oktobra potrdil regionalni parlament.
Španska oblast se je odzvala z odvzemom avtonomije tej pokrajini, razpustila njen parlament in razpisala nove volitve. Zaradi organiziranja referenduma je ukazala zapreti člane odstavljene katalonske vlade in predstavnike civilnodružbenih gibanj.
Nekateri so še vedno v priporu, drugi v izgnanstvu, kamor so se zatekli pred zapahi. Med njimi tudi nekdanji predsednik Puigdemont, ki živi v Belgiji.
Da si Katalonci želijo neodvisnosti, so pokazale tudi decembrske volitve, na katerih so večino dobile stranke, ki se zavzemajo za odcepitev. Novo vlado so po več spodletelih poskusih oblikovali maja letos, za predsednika je bil imenovan Quim Torra, ki ga je pravzaprav imenoval njegov predhodnik.
Rupel: Kriza med Madridom in Barcelono je bila zdravilna
Kriza med Madridom in Barcelono je imela v prvem letu negativne posledice predvsem za Barcelono, predvsem za tiste, ki so želeli osamosvojitev, ocenjuje Dimitrij Rupel, vodja mednarodne skupine opazovalcev, ki je bdela nad potekom referenduma.
"Sicer je bila po svoje zdravilna, saj je povzročila padec (španskega premierja Mariana, op. a.) Rajoya," še dodaja Rupel.
Napetosti med stranema so se nekoliko umirile z novim španskim premierjem Pedrom Sanchezom, ki je po junijski prisegi že predlagal referendum o večji avtonomiji Katalonije, a izključil možnost glasovanja o njeni neodvisnosti.
"Evropska unija bi morala biti bolj pravična," glede odziva EU na krizo med Madridom in Barcelono pravi Dimitrij Rupel.
Upanja, da bi Katalonci, ki so si pri referendumu za vzor vzeli tudi Slovenijo in njeno odcepitev od Jugoslavije, kmalu dobili samostojno državo praktično ni.
Po Ruplovi oceni bo to odvisno od razmer v Madridu: "Če se Madrid korenito ne spremeni, bo gibanje za samostojnost seveda spet dobilo krila. Katalonski prijatelji pa se bodo morali bolje organizirati, ustvariti nove varovalne mehanizme oziroma ustanove."
Je pa Rupel mnenja, da bo Španija tako ali drugače vendarle morala spremeniti ustavo, "ki ni bila napisana za današnji čas, ko je samoodločba tako rekoč sveta stvar. Ta proces obeta Kataloniji napredek glede samostojnosti in osvoboditev od centralistične/represivne politike."
Katalonija ima dve možnosti
Dokler ne bo suverena država, ima Katalonija po Ruplovem mnenju dve možnosti:
- da ima podoben status kot Svobodna država Bavarska znotraj Nemčije,
- ali pa si bo izbojevala podoben položaj, kot ga ima Škotska v Veliki Britaniji.
"Ker sta Velika Britanija in Španija vseeno demokratični državi, bo treba na dober trenutek za odcepitev še počakati," meni Rupel. V primerjavi z osvoboditvijo Slovenije doda: "Slovenci smo bili v samostojnost prisiljeni zaradi jugoslovanske brutalnosti, ki je na (ne)srečo prišla navzkriž s koncem hladne vojne in razpadom Sovjetske zveze."
EU pa je molčala
Evropske oblasti se ves čas v notranje španske zadeve niso vpletale, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker se je izgovarjal, da lahko Unija razpade na 98 držav, ker je po mnenju Rupla nesmisel. "Lahko, da bo v prihodnosti držav več, kot jih je zdaj. Morda bi jih lahko bilo pet ali deset več, kar še vedno ni toliko, kot jih je v ZDA (ki imajo manj prebivalcev kot Evropa)."
Rupel glede Katalonije meni: "Evropska unija bi morala biti bolj pravična."
Ob tem nekdanji slovenski zunanji minister dodaja, da je vprašanje, kako se bo EU razvijala po brexitu ter težavah z Grčijo, Italijo in morda celo Francijo. "V bistvu sta mogoča samo dva scenarija: EU kot država ali EU kot zavezništvo nacionalnih držav, ki se upirajo centralizaciji in homogenizaciji. Slovenci bi lahko o tem veliko povedali, vendar naša uradna politika na tej točki molči," dodaja Rupel.
8