Ponedeljek, 24. 2. 2025, 15.45
2 uri, 18 minut
Predlog Kallas o vojaški pomoči Kijevu prejel podporo zunanjih ministrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,44
"Ukrajino moramo spraviti v položaj moči, da bo lahko rekla ne slabemu dogovoru," je Kallas še dejala v luči pogovorov o končanju vojne v Ukrajini, ki sta jih brez sodelovanja Kijeva in evropskih držav začeli ZDA in Rusija.
Zunanji ministri članic EU so danes v splošnem podprli predlog visoke zunanjepolitične predstavnice unije Kaje Kallas za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu v letošnjem letu. Kot je Kallas povedala po zasedanju, bodo o podrobnostih v začetku marca govorili voditelji držav članic EU. Pričakuje, da bodo paket pomoči tudi potrdili.
Kallas je danes ministrom predstavila predlog za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu, ki po neuradnih informacijah vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov.
Kot je povedala, so ministri podprli načela, na katerih temelji pobuda. "Videla sem veliko pripravljenosti, da gremo naprej s tem," je dejala.
Nekateri ministri so sicer poudarili, da je treba opraviti podrobnejšo razpravo in si vzeti čas. Vendar pa EU po mnenju Kallas nima časa. Zato upa, da bodo podrobnosti – vključno z vrednostjo pomoči – dorekli voditelji držav članic na izrednem vrhu v Bruslju v začetku marca.
"Prizadevam si, da bi 6. marca sprejeli odločitev, saj moramo poslati sporočilo, da smo sposobni tega. Tako da sem optimistična," je poudarila.
O tem bo v prihodnjih dneh v Washingtonu govorila tudi z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem in drugim visokimi predstavniki ZDA. Pojasnila je, da bo v torek potovala, pogovori pa so predvideni v sredo in četrtek.
Z ameriškimi sogovorniki bo razpravljala tudi o varnostnem sodelovanju med Evropo iz ZDA, tudi v okviru zveze Nato. Pri tem je spomnila, da je bil 5. člen severnoatlantske pogodbe sprožen le enkrat, in sicer v podporo ZDA po terorističnih napadih leta 2001. Evropske zaveznice so pri tem podprle ZDA. Tako Kallas upa, da bo transatlantsko zavezništvo še naprej delovalo, saj je doslej delovalo v obe smeri.
Zunanji ministri EU so na današnjem zasedanju, ki je potekalo na dan tretje obletnice začetka ruske agresije na Ukrajino, sprejeli tudi 16. sveženj sankcij proti Moskvi. Po besedah Kallas je 17. sveženj že v pripravi.
Obravnavali bodo tudi Bližnji vzhod
Izjave novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu palestinskega ozemlja v Gazi pa bodo po pričakovanjih zaznamovale razpravo zunanjih ministrov o Bližnjem vzhodu, kjer je v veljavi krhek dogovor o prekinitvi ognja med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas.
To bo tudi tema popoldanskega zasedanja pridružitvenega sveta EU-Izrael, na katerem bo izraelsko stran zastopal zunanji minister Sar.
Zunanji ministri EU omilili gospodarske sankcije proti Siriji
Zunanji ministri EU so danes odpravili del gospodarskih sankcij proti Siriji, in sicer za energetski, prometni in bančni sektor. Kot je pojasnila Kallas, niso določili končnega datuma začasne odprave sankcij, vendar pa jih lahko znova uvedejo, če se nove sirske oblasti ne bodo držale zavez.
Kot so navedli na Svetu EU, so danes začasno odpravili sektorske ukrepe na področjih energetike, vključno z nafto, plinom in elektriko, ter prometa.
Poleg tega so štiri sirske banke in letalsko družbo Syrian Arab Airlines umaknili s seznama pravnih subjektov, za katere velja zamrznitev premoženja. Znova je dovoljeno tudi zagotavljanje finančnih in ekonomskih sredstev sirski centralni banki.
Svet EU je obenem uvedel določene izjeme pri prepovedi sodelovanja med sirskimi bankami in finančnimi ustanovami v članicah EU. S tem želijo omogočiti transakcije, povezane z energetskim in prometnim sektorjem, pa tudi z obnovo in zagotavljanjem humanitarne podpore. Zunanji ministri EU so odločili še, da za nedoločen čas podaljšajo obstoječo izjemo, ki pri sankcijah velja za zagotavljanje humanitarne pomoči. V skladu z današnjo odločitvijo pa bo po novem izjema veljala še pri prepovedi izvoza luksuznih dobrin v Sirijo, dovoljen bo izvoz za osebno rabo.
Na Svetu so poudarili, da bodo v prihodnje ocenili, ali je mogoče začasno odpraviti še druge gospodarske sankcije. Prav tako bodo spremljali razmere v državi in ocenili, ali je začasna odprava sankcij še ustrezna.
"Odprava sankcij začne veljati takoj, pri čemer ni določen konec. Jih je pa mogoče znova uvesti, če bodo nove sirske oblasti naredile korak nazaj pri svojih zavezah," je po zasedanju zunanjih ministrov povedala Kallas. Današnja odločitev je po njenih besedah namenjena temu, da lahko začnejo obnovo države in da se lahko Sirci vrnejo v domovino in sodelujejo pri njej. Pri tem ni mogla zagotoviti, da pri poslovanju s Sirijo ne bo nobenih težav.
Sankcije uprte zoper Asadov režim
Unija je sicer sankcije proti Siriji uvedla kot odziv na nasilno zatiranje nasprotnikov režima zdaj že nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada leta 2011. Sankcije so bile med drugim usmerjene proti različnim gospodarskim sektorjem, od katerih je imel koristi Asadov krog tesnih sodelavcev.
Ukrepi proti posameznikom in pravnim osebam, povezanim z Asadom, proizvodnjo kemičnega orožja in nezakonito trgovino z drogami, ostajajo v veljavi. Prav tako še naprej velja vrsta sektorskih sankcij, med drugim za trgovino z orožjem, opremo za izvajanje represije in programsko opremo za prestrezanje in nadzor.
Za odpravo sankcij in tuje naložbe, ki bi pomagale pri gospodarskem okrevanju države, si močno prizadevajo prehodne sirske oblasti, ki so vodenje države prevzele po decembrskem padcu Asadovega režima.
