Petek, 11. 1. 2019, 10.47
5 let, 11 mesecev
Posnetek, kakršnega v zgodovini še nismo videli #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,11
2
Kitajska je objavila prvi panoramski posnetek temne strani lune. Sestavili so ga iz 80 fotografij, ki jih je v začetku meseca naredila kitajska sonda.
Robotska sonda, ki jo je Kitajska izstrelila v vesolje decembra lani, je 3. januarja uspešno pristala na temni strani Lune. Kitajci so tako prvi, ki so spravili sondo na stran Lune, ki z Zemlje ni vidna.
Krater Aitken znan po skalnatem površju
Lunarna sonda brez posadke Chang'e 4, ki so jo poimenovali po kitajski mitološki boginji Lune, je v kraterju Aitken blizu Luninega južnega pola pristala ob 3.26 po srednjeevropskem času. Krater Aitken je znan po svojem skalnatem in kompleksnem površju.
Kitajski mediji so pristanek sonde na Luni označili za pomemben mejnik pri raziskovanju vesolja. Nekaj minut po pristanku je sonda na Zemljo poslala prve fotografije, na katerih je videti površje Lune.
Kitajska utrjuje svoje ambicije
Sonda je v vesolje poletela 7. decembra lani s kitajskega izstrelišča Xichiang na nosilni raketi Dolgi pohod 3B. Opremljena je bila z instrumenti za preučevanje geološke zgradbe Lune ter za biološke poskuse.
Z uspešnim pristankom na temni strani Lune Kitajska utrjuje svoje ambicije, da postane vesoljska supersila. Peking za svoj vesoljski program namenja milijone in namerava imeti do leta 2022 svojo vesoljsko postajo s posadko in eventualno tudi poslati ljudi na Luno.
To je že drugi pristanek kitajske sonde na Luni, vendar prvi na temni strani. Leta 2013 je na Luni pristala sonda Yutu (Žadasti zajec). V nasprotju z Lunino stranjo, ki je vidna z Zemlje in ponuja veliko površin za pristanek, je temna stran Lune bolj gorata in skalnata.
Prve posnetke temne strani Lune je leta 1959 uspelo pridobiti tedanji Sovjetski zvezi, na njeni površini pa vse do zdaj ni pristala še nobena sonda.
Kitajska se je na pristanek na temni strani Lune pripravljala več let. Največji izziv je bila komunikacija s sondo, saj ni nobene neposredne povezave s signali s temne strani Lune. Kitajska je to rešila tako, da so maja v Lunino orbito izstrelili satelit Queqiao (Sračji most) in ga namestili tako, da lahko prenaša podatke in povelja med sondo in Zemljo.
Drugi večji izziv so bila izredno visoka temperaturna nihanja. V času lunine noči, ki traja 14 Zemeljskih dni, živo srebro pade na minus 173 stopinj Celzija, med luninim dnevom, ki prav tako traja 14 Zemeljskih dni, pa se temperature povzpnejo do 127 stopinj Celzija, čemur so morali prilagoditi sondine instrumente.
Kitajska načrtuje, da bo prihodnje leto v vesolje izstrelila sondo Change'e 5, ki naj bi na Luni zbrala vzorce in jih prinesla nazaj na Zemljo.
2