Torek, 12. 1. 2021, 9.14
3 leta, 10 mesecev
Merklova napovedala težke tedne vse do velike noči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
6
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes na pogovoru s poslanci svoje konservativne unije (CDU/CSU) opozorila, da bo v pandemiji covida-19 težko do velike noči. Posvarila je predvsem pred vdorom bolj nalezljivih sevov koronavirusa v državo. "Pred nami je še osem do deset težkih tednov," je bila jasna kanclerka po poročanju portala tednika Der Spiegel.
-
13:54
Obvezno cepljenje za nekatere?
V Nemčiji poteka razprava o obveznem cepljenju proti novemu koronavirusu za določene poklicne skupine, ki delajo z ranljivimi skupinami. Bavarski ministrski predsednik Markus Söder se je zavzel za to, da bi etični svet pripravil predloge o možnosti obveznega cepljenja za določene skupine. Minister za delo Hubertus Heil pa obveznemu cepljenju nasprotuje, piše STA.
Söder, ki prihaja iz vrst nemške Krščansko-socialne unije (CSU), je v intervjuju za Süddeutsche Zeitung dejal, da je med osebjem v domovih za ostarele "preveč zavračanja cepljenja". Zato bi bilo po njegovem mnenju "dobro, da bi etični svet pripravil predloge, ali in za katere skupine bi bilo obvezno cepljenje mogoče". V domovih za starejše gre namreč "za življenje in smrt", je dejal.
Kot na spletu poroča nemški časnik, se je vodja sestrske stranke krščanskih demokratov (CDU) kanclerke Angele Merkel zavzel tudi za "veliko državno kampanjo za spodbujanje cepljenja, v kateri bi sodelovali vzorniki iz umetnosti, športa in politike". Na cepljenje proti novemu koronavirusu bi morali po njegovih besedah gledati kot na "državljansko dolžnost".
Podobnega mnenja kot bavarski ministrski predsednik je tudi strokovnjak za medicinsko etiko Wolfram Henn, ki je tudi član nemškega etičnega sveta. Pretekli teden je v intervjuju dejal, da bi bilo obvezno cepljenje za določene poklicne skupine mogoče. Med njimi bi lahko bili zdravstveni delavci, je povedal po poročanju nemškega portala Deutsche Welle.
Minister za delo Hubertus Heil, ki prihaja iz vrst koalicijskih socialdemokratov (SPD), pa se s tem ne strinja. "Gre za izobraževanje ljudi o tem, da je cepljenje pomembno," je dejal, še piše STA.
Drugi ministri se za zdaj niso odzvali na Söderjev poziv, je pa zdravstveni minister Jens Spahn (CDU) v preteklosti zatrjeval, da o uvedbi obveznega cepljenja proti novemu koronavirusu ne razmišljajo.
Nedavna anketa nemškega združenja za intenzivno in nujno medicino je sicer pokazala, da se približno polovica zdravstvenih delavcev s teh dveh področij trenutno ne želi cepiti.
-
10:53
Okužen portugalski predsednik
Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je bil manj kot dva tedna pred predsedniškimi volitvami pozitiven na testiranju na novi koronavirus. Politik iz vrst konservativne Sociademokratske stranke (PSD), ki se znova poteguje za položaj, sicer nima simptomov, bo pa okužba vplivala na volilno kampanjo, poroča portugalska tiskovna agencija Lusa, piše STA.
Kot so sporočili iz njegovega urada, je 72-letnik v samoizolaciji v predsedniški palači v Lizboni.
Kasneje drugi test okužbe z novim koronavirusom ni potrdil. Kot so danes sporočili iz njegovega urada, je bil Rebelo de Sousa po pozitivnem testu na okužbo v drugo negativen. Test so opravili ponoči. Dodali so, da predsednik ostaja v samoizolaciji in bo opravil še en test, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Portugalski predsednik je bil že prejšnji teden nekaj ur preventivno v samoizolaciji po stiku z enim od svojih sodelavcev, ki je bil pozitiven na testu na novi koronavirus. Izolacijo je prekinil po oceni strokovnjakov, da je šlo za stik z nizkim tveganjem.
Konservativni Rebelo de Sousa na predsedniških volitvah 24. januarja velja za favorita. Glede na javnomnenjske ankete naj bi zmagal že v prvem krogu volitev.
Od skupno sedmih predsedniških kandidatov so trije iz varnostnih razlogov prekinili volilno kampanjo. Ali bo kljub temu lahko potekalo predvideno soočenje predsedniških kandidatov, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še ni znano.
Na Portugalskem z okoli desetimi milijoni prebivalcev po rahljanju ukrepov za božič zaznavajo nov porast števila okužb z novim koronavirusom. V zadnjem dnevu je umrlo rekordnih 122 covidnih bolnikov, v ponedeljek se je zaradi novega koronavirusa v bolnišnicah zdravilo skoraj 4.000 ljudi, navaja AFP.
Premier Antonio Costa je zato sporočil, da bo vlada v sredo naznanila ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, podobne tistim, kakršni so na Portugalskem veljali že v spomladanskem prvem valu pandemije covid-19. Pričakovati je, da se bo v državi začasno ustavilo javno življenje, piše STA.
-
10:12
V Izraelu rekordno št. okužb
V Izraelu, kjer so zaradi pandemije covid-19 že tretjič uveljavili zaprtje države, kljub vsemu dosegajo rekordno število novih okužb z novim koronavirusom. V zadnjih 24 urah so potrdili 9.589 novih okužb, kar je največ od začetka epidemije v državi, je danes sporočilo izraelsko ministrstvo za zdravje.
Do zdaj so v Izraelu okužbo z novim koronavirusom potrdili pri več kot pol milijona ljudeh. Delež pozitivnih testov je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa 7,6 odstotka.
V Izraelu z okoli devetimi milijoni prebivalcev že več kot tri tedne poteka intenzivna kampanja za cepljenje proti novemu koronavirusu. Do zdaj so cepili več kot 20 odstotkov prebivalstva ali 1,8 milijona ljudi.
Izraelska vlada si je zadala cilj, da do konca marca cepijo vse, ki so starejši od 16 let. Do zdaj so cepili več kot dve tretjini vseh, ki so starejši od 60 let. Ta teden naj bi cepili tudi vse izraelske učitelje, piše STA.
-
09:45
Zaprosili za dovoljenje v EU
"Evropska agencija za zdravila je prejela vlogo za pogojno dovoljenje za promet za cepivo proti novemu koronavirusu, ki sta ga razvila AstraZeneca in Univerza Oxford," je na spletni strani sporočil evropski regulator s sedežem v Amsterdamu.
Kot je sporočila Ema, bo ocena cepiva potekala v pospešenem časovnem okviru. Odločitev o dovoljenju za promet bi lahko bila izdana do 29. januarja na zasedanju pristojnega odbora, pod pogojem, da so predloženi podatki o kakovosti, varnosti in učinkovitosti cepiva dovolj zanesljivi, je sporočila Ema.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prošnjo AstraZenece označila za dobro novico. "Ema bo preučila varnost in učinkovitost cepiva," je zapisala na družbenem omrežju Twitter. "Ko bo cepivo dobilo pozitivno znanstveno oceno, bomo delali s polno hitrostjo, da odobrimo njegovo uporabo v Evropi," je še tvitnila.
Po cepivih Pfizerja in BioNTecha ter Moderne proti novemu koronavirusu je cepivo AstraZenece tretje, ki naj bi dobilo pogojno dovoljenje v EU. Unija je naročila 400 milijonov odmerkov tega cepiva.
Pogojno dovoljenje omogoča zgodnji dostop do zdravil v kriznih razmerah, na podlagi manj celovitih podatkov, kot se jih običajno zahteva. Razpoložljivi podatki morajo zagotavljati, da so koristi zdravila večje od tveganj, proizvajalec pa mora pozneje zagotoviti celovite podatke.
Cepivo AstraZenece in oxfordske univerze je sicer v raziskavah izkazalo manjšo učinkovitost od cepiv Pfizerja in BioNTecha ter Moderne, a je njegova prednost v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih, in to celo do šest mesecev. Je tudi bistveno cenejše. V raziskavah so potrdili, da cepivo zagotavlja 70-odstotno zaščito pred novim koronavirusom, ki jo je po navedbah AstraZenece mogoče povečati s posebnimi odmerki.
V nasprotju z BioNTechovim in Pfizerjevim cepivom ter cepivom ameriške Moderne švedsko-britansko cepivo ni cepivo mRNA. Aktivna sestavina tega cepiva je AZD1222 in temelji na oslabljeni različici prehladnega virusa šimpanzov. Vsebuje genski material iz površinske beljakovine, s katero se virus sars-cov-2 pritrdi na človeške celice.
Cepivo AstraZenece in oxfordske univerze je kot prva na svetu odobrila Velika Britanija, kjer so množično cepljenje s tem cepivom proti novemu koronavirusu začeli prejšnji teden.
EU je pogodbe o nakupu cepiva sklenila še s tremi farmacevtskimi podjetji - Sanofi-GSK, Janssen Pharmaceutical, ki je del ameriške skupine Johnson & Johnson, in CureVac, piše STA.
Ob tem Der Spiegel opozarja, da kanclerka na srečanju nikoli ni rekla, da bodo strogi protikoronski ukrepi v veljavi še naslednjih deset tednov, kot je to poročal Bild.
Čeprav britanski sev novega koronavirusa ni bolj smrtonosen, pa je bolj nalezljiv. Kanclerko tako skrbi, da bi bile ob hitrem povečanju števila okužb tudi bolnišnice bolj obremenjene.
To je med drugim vidno na Irskem, kjer se virus začel hitreje širiti in so v kratkem času zabeležili po desetkrat več okužb, še piše Der Spiegel.
Proti novemu koronavirusu cepili že okoli 28 milijonov Zemljanov
Eno leto po izbruhu so od konca lanskega leta proti novemu koronavirusu cepili že okoli 28 milijonov ljudi v več kot 50 državah po svetu. Države po hitrih postopkih odobravajo cepiva in hitijo s cepljenjem prebivalstva. V nekaj tednih naj bi se cepljenje začelo tudi v revnejših državah.
Na svetu je glede na spletno stran Vaccine Tracker najmanj sedmim cepivom do ponedeljka že uspelo dobiti vsaj začasno izredno dovoljenje za distribucijo, več cepiv pa je trenutno v tretji klinični fazi preizkušanja. Večina odobrenih cepiv je sicer učinkovitih po dveh odmerkih, piše STA.
V Evropski uniji so ta teden začeli dobavljati cepivo ameriškega podjetja Moderna, potem ko ga je prejšnji teden kot drugo cepivo proti novemu koronavirusu odobrila Evropska agencija za zdravila (Ema). V EU so kot prvo sicer pogojno za promet odobrili cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha v drugi polovici decembra.
Ema je danes tudi potrdila, da sta švedsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca in Univerza v Oxfordu vložila prošnjo za pogojno dovoljenje za promet s cepivom proti novemu koronavirusu. Odločitev o dovoljenju naj bi Ema sprejela do 29. januarja.
Med desetimi najboljšimi tudi Slovenija
V državah članicah se je medtem pojavilo kar nekaj kritik na račun počasnega procesa cepljenja. Med državami članicami EU je glede na sledilnik cepljenja, pri katerem sodeluje oxfordska univerza, v vrhu Danska, saj je do 10. januarja na 100 tisoč ljudeh porabila dva odmerka cepiva. Med najboljšimi desetimi državami je tudi Slovenija, kjer je bilo na 100 tisoč prebivalcev do 10. januarja porabljenega 0,99 odmerka. Glede na absolutno število pa je med državami članicami na vrhu Italija, kjer so uspešno porabili že več kot 700 tisoč odmerkov cepiva, piše STA.
Omenjena cepiva Pfizerja, AstraZenece in Moderne so medtem že odobrili v Veliki Britaniji, kjer so cepiti začeli v začetku decembra. Do 11. januarja so na Otoku, kjer živi več kot 64 milijonov ljudi, razdelili okoli 2,7 milijona odmerkov cepiva. Postopek cepljenja želijo od tega tedna pospešiti tudi z več centri za cepljenje, ki so jih odprli v Angliji.
Sicer pa je do zdaj največji delež prebivalstva cepil Izrael, tam so namreč na 100 tisoč prebivalcev porabili 21,38 odmerka cepiva. Premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bodo v državi z okoli 8,8 milijona prebivalcev kmalu na dan cepili po 170 tisoč ljudi.
Med uspešnejšimi državami v cepljenju so tudi ZDA, kjer so do 11. januarja razdelili po 2,72 odmerka cepiva na 100 tisoč prebivalcev, skupno pa okoli devet milijonov odmerkov. V državi za zdaj cepijo s cepivoma Pfizerja in Moderne.
Cepivi Pfizerja in Moderne sta trenutno odobreni v največ državah. Pfizerjevo cepivo je za zdaj tudi edino cepivo, ki mu je zeleno luč prižgala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Odločitev WHO je pomenila tudi zagon mednarodne pobude Covax, katere namen je pravična razdelitev cepiva proti novemu koronavirusu po svetu. Kot je sporočil WHO, bodo najrevnejše države na svetu prve pošiljke cepiva prejele predvidoma do sredine februarja, piše STA.
S Sputnikom cepili 1,5 milijona ljudi
Med vidnejšimi in bolj razširjenimi cepivi je še ruski Sputnik. Rusija je prav v ponedeljek sporočila, da so na svetu s Sputnikom cepili 1,5 milijona ljudi. Rusija je lani avgusta postala prva država, ki je registrirala cepivo proti novemu koronavirusu, vendar so številne, predvsem zahodne države do njega skeptične in čakajo na nadaljnje raziskave. Cepivo sta poleg Rusije med drugim odobrili še Belorusija in Argentina.
Na področju razvoja cepiv je pomembna tudi Kitajska, kjer so konec decembra odobrili svoje prvo cepivo proti novemu koronavirusu, ki ga je razvilo kitajsko farmacevtsko podjetje Sinopharm. Poleg tega imajo cepiva v zadnji fazi kliničnih preizkušanj še tri kitajska podjetja: Anhui Zhifei Longcom, CanSino in Sinovac.
V državi, kjer je pred več kot enim letom izbruhnil novi koronavirus, so do zdaj cepili že več kot devet milijonov ljudi.
Indonezija se medtem pripravlja na izredno odobritev kitajskega cepiva Sinovac. Kampanjo cepljenja naj bi začeli še ta teden, so napovedale pristojne oblasti. Glede na trenutne raziskave v različnih državah je cepivo od 65- do 91-odstotno učinkovito proti novemu koronavirusu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V več državah letos še ne bo čredne imunosti
Čeprav države v cepivu vidijo luč na koncu predora, pa WHO opozarja, da kljub začetku cepljenja v več državah letos čredne imunosti ne bo mogoče doseči. Izpostavlja še nujnost nadaljevanja ukrepov, kot so ohranjanje fizične razdalje, umivanje rok ter nošenje zaščitnih mask za omejitev pandemije. Glavni izziv namreč ostaja proizvodnja, saj bi morala podjetja za zadostitev potreb proizvesti po več milijard odmerkov, ne le milijonov.
Proizvajalci sicer iščejo načine za povečanje proizvodnje. Tako je v ponedeljek BioNTech ocenil, da bi do konca leta lahko proizvedli do dve milijardi odmerkov cepiva. Pred tem so za letos predvideli proizvodnjo 1,3 milijarde odmerkov. Ključnega pomena pri novi oceni je, da lahko iz ene stekleničke po novem uporabijo šest odmerkov cepiva, ne več pet, še piše STA.
6