Torek, 7. 2. 2023, 17.49
1 leto, 9 mesecev
Ponekod so delu na daljavo že šteti dnevi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,41
3
V času pomanjkanja kadrov je prilagodljiv delovni čas postal vse bolj iskana boniteta.
Zdi se, da sta grozeča gospodarska nestabilnost in vsesplošno odpuščanje glavna razloga za odločitev podjetij, da svoje zaposlene izza domačih sten povabijo nazaj za pisarniške delovne mize. A ne gre le za to. "V kreativnem poslu, kot je naš, nič ne more nadomestiti sposobnosti povezovanja, opazovanja in ustvarjanja s sodelavci, kar vse izhaja iz fizičnega druženja, niti priložnosti za poklicno rast z učenjem od vodij in mentorjev," je v obvestilu zaposlenim zapisal Bob Iger, izvršni direktor korporacije Disney.
Politiko hibridnega dela, po kateri je bilo ekipam dovoljeno delati na daljavo dvakrat na teden, bo družba Disney v začetku marca nadomestila s štiridnevno vrnitvijo zaposlenih v pisarne, poroča BBC.
Podobne ukrepe sprejemajo tudi druge korporacije, denimo Starbucks, Twitter in revizijska družba KPMG, kjer ali krčijo število dni dela od doma ali pa se celo vračajo k delovnim vzorcem s polnim delovnim časom.
Zaposleni bolj naklonjeni fleksibilnemu delovniku
Medtem ko generalni direktorji kot razloge za vrnitev v pisarno navajajo potrebo po osebnem sodelovanju, tovarištvu in mentorstvu, študije kažejo, da mnogi zaposleni bolj cenijo fleksibilni delovnik.
Takšna ureditev naj bi zmanjšala izgorelost delavcev, povečala ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem ter v mnogih primerih celo izboljšala poklicno uspešnost. To pomeni, da obstaja neskladje med željami delodajalcev in njihovih zaposlenih, kljub temu pa se vračanje v pisarne nadaljuje.
Medtem ko so bili delavci zaradi pomanjkanja kadrov nekaj časa pri pogajanjih z delodajalci v prednosti, pa se danes, v času gospodarske negotovosti in širokega opuščanja delovnih mest, žogica vrača k delodajalcem, in mnogi izkoriščajo grožnjo z recesijo kot priložnost za uveljavitev ali prenovo svojih delovnih praks.
Pandemija podrla ravnovesje
Še pred tremi leti je bila zaposlitev za polni delovni čas, ki je vključevala tudi občasno delo na daljavo, poseben privilegij. Ko pa je pandemija velik del delovne sile poslala domov, je delo na daljavo mnogim zaposlenim, zlasti v neproizvodnih dejavnostih, omogočilo, da so si ustvarili nove delovne navade in vzpostavili boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Odrešeni so bili vsakodnevnega prevoza na delo in službene prisotnosti v pisarni od devetih do petih.
Ni pričakovati, da bo delo na daljavo povsem ukinjeno, še vedno bo prisoten večji delež kot pred pandemijo. Narašča pa število dni v tednu, ko delodajalci pričakujejo osebno prisotnost zaposlenih v pisarni.
V času pomanjkanja kadrov je prilagodljiv delovni čas postal vse bolj iskana boniteta. Podatki raziskave svetovalnega podjetja McKinsey & Company kažejo, da je za zaposlene vztrajanje na delovnem mestu tesno povezano s prilagodljivim delovnikom (40 odstotkov), tesno za plačo (41 odstotkov). Pri tem pa je četrtina vprašanih navedla, da so v podjetju dali odpoved zaradi neprilagodljivega delovnika.
Nekatere prilagoditve bodo ostale
Podjetja so se znašla v precepu, da bodo z vztrajanjem pri delu v pisarni izgubila nekatere vrhunske kadre. A kaže tudi, da so za osebni stik z zaposlenimi pripravljena porabiti več časa in sredstev.
Kljub vsemu pa ni pričakovati, da bo delo na daljavo povsem ukinjeno, še vedno bo prisoten večji delež kot pred pandemijo. Narašča pa število dni v tednu, ko delodajalci pričakujejo osebno prisotnost zaposlenih v pisarni.
Čez kakšno leto ali dve bo že jasno, kakšni so vplivi vrnitve zaposlenih v pisarne na produktivnost, inovativnost in preostale dejavnike.
3