Poljska obeležuje 80. obletnico varšavske vstaje

Slovesnosti so se v poljski prestolnici začele že v torek, ko sta se poljski predsednik Andrzej Duda in župan prestolnice Rafal Trzaskowski srečala z veterani varšavske vstaje.

Duda je na slovesnosti v muzeju vstaje veteranom podelil državna odlikovanja, v govoru pa vstajo označil za enega od temeljnih mejnikov svobode in neodvisnosti Poljske.

Spomnil je, da je v vstaji sodelovalo več deset tisoč mladih, ki so bili deležni vojaškega usposabljanja, a niso bili vojaki. Čeprav največkrat niso imeli bojnih izkušenj in orožja, so se borili poti redni vojski, ki je bila takrat ena najboljših na svetu in je imela bogate bojne izkušnje ter sodobno vojaško opremo, je poudaril po poročanju poljske tiskovne agencije PAP.

Na dan začetka vstaje, 1. avgusta, ob 17. uri bodo v skladu s tradicijo v vseh katoliških cerkvah v prestolnici in okolici zvonili zvonovi. Danes in v četrtek so predvidene tudi druge verske slovesnosti.

Vstaja je bila krvavo zadušena

Varšavska vstaja, ki se je začela 1. avgusta 1944, je bila največji oboroženi upor proti nemški okupaciji v tedanji Evropi.

Skoraj 50 tisoč oboroženih upornikov odporniškega gibanja Domovinska armada (AK) se je borilo dva meseca v operaciji, ki naj bi trajala le nekaj dni, dokler na pomoč ne bi prišla Rdeča armada takratne Sovjetske zveze. A sicer hiter sovjetski prodor se je tedaj zaustavil nekaj kilometrov pred Varšavo, tako da se je vstaja brez pomoči nadaljevala vse do 2. oktobra, ko je bila dokončno krvavo zadušena.

Poljaki so se tako 63 dni bolj ali manj bojevali sami. Zavezniki so jim pomagali zgolj z nekaj pošiljkami, ki so jih odvrgli iz zraka.

Ogromno število žrtev

Med vstajo je padlo 18 tisoč upornikov, 25 tisoč je bilo ranjenih. Hkrati je umrlo med 120 tisoč in 200 tisoč civilistov, večina v nemških množičnih pobojih po umikih upornikov. Nemška vojska je zabeležila 17 tisoč smrtnih žrtev. V bojih za Varšavo je bila popolnoma uničena skoraj četrtina vseh stavb v mestu.

Po koncu vstaje so nemške čete sistematično požigale še preostale stavbe v mestu, okoli pol milijona meščanov pa izgnale ali poslale v koncentracijska taborišča. Šlo je za zelo nasilno kaznovalno akcijo, katere namen je bilo svarilo pred morebitnim posnemanjem ali novim uporom.

Varšavo so povsem porušili

Do januarja 1945, ko je Rdeča armada vkorakala v mesto, je bila Varšava praktično porušena do tal.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je leta 2019 na slovesnosti v Varšavi ob 75. obletnici začetka varšavske vstaje priznal moralno odgovornost Nemčije za grozodejstva med drugo svetovno vojno ter Poljake prosil za odpuščanje. Zavrnil pa je možnost vojnih odškodnin, pri čemer je vztrajala Poljska.

Nemški kancler Olaf Scholz je nato letos med obiskom v Varšavi v začetku julija sporočil, da namerava Nemčija izplačati odškodnino približno 40 tisoč še živečim žrtvam nemške nacistične okupacije Poljske med drugo svetovno vojno. Podrobnosti ni podal.