Podnebne spremembe ogrožajo preživetje zalivskih držav

Finska raziskovalka na katarski univerzi Mari Luomi opozarja, da je naraščajoče neskladje med porabo naravnih virov in varovanjem okolja že doseglo točko preloma, ko države že čutijo negativne posledice nenadzorovane rasti v zadnjih desetletjih, poroča DW. Med njimi so praznjenje podtalnih zalog vode, onesnaževanje z odpadnimi vodami in drugimi odpadki, izguba naravne pestrosti zaradi širjenja pašnikov ter vedno večja onesnaženost zraka zaradi povečane gradnje, prometa in industrije.

V svoji knjigi Zalivske monarhije in podnebne spremembe je tako zapisala, da je netrajnostni razvoj vgrajen v sodobne zalivske države, ki so skoraj v celoti odvisne od prodaje fosilnih goriv. "Na nafti temelji vse: preskrbljenost z energijo, gospodarstvo, družbena dobrobit in politična stabilnost. Glavni poudarek je na kratkotrajnih gospodarskih pridobitvah in družbenem ravnovesju, pri čemer je varovanja okolja drugotnega pomena. Energijo in vodo se porablja brez zadržkov, k čemur pripomore predvsem pomanjkanje mehanizmov za uravnavanje cen in zavedanja o posledicah."

Ker stabilnost Katarja in drugih zalivskih monarhij stoji in pade na črpanju nafte, ti nimajo nobenega motiva, da bi prekinili črpanje. Povpraševanje po nafti narašča, svetovno gospodarstvo pa pri tem ne upošteva vplivov na okolje. Tamkajšnje gospodarstvo živi od izvoza, dobički pa se prelijejo do prebivalstva prek vladnih plač, subvencij in socialnih prejemkov. Subvencionirana energija in voda sta del "vladnih popustov".

Kljub temu se mesta, kot je Abu Dabi, v svetu promovirajo kot zelena, saj državam s tako visokimi naftnimi prihodki in tako malo prebivalci ostaja veliko denarja za oglaševanje, javno diplomacijo in ustvarjanje javne podobe.

A vsega tega je lahko konec s posledicami podnebnih sprememb, na katere so zalivske države zaradi vročega podnebja in nizke lege še posebej občutljive. Za zdaj prihodki od nafte še pretehtajo tveganja, a četudi bi njihove naftne zaloge zadostovale za prihodnjih sto let, se bo mednarodno povpraševanje začelo zmanjševati bistveno prej, opozarja Mari Luomi, ki prihodnost vidi v sončni energiji. Ta bi lahko postopoma nadomestila fosilna goriva, a je po njenih besedah zaradi bliskovitega razvoja teh držav težko napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnjih 50 letih. Za zdaj je njihova blaginja v celoti odvisna od neobnovljivih naravnih virov, zato jih pred prehodom na sončno energijo čaka še diverzifikacija celotnega gospodarstva, torej veliko inovacij in ustvarjalnosti. Vse to pa bodo izzivi za prihodnje generacije, sklene Mari Luomi.