Ponedeljek, 17. 2. 2025, 15.48
2 dneva, 17 ur
Po hudem incidentu v Černobilu medsebojne obtožbe Ukrajine in Rusije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,70
Luknja v novi varni zapori, betonsko-železni zgradbi, ki je poveznjena čez poškodovani reaktor štiri v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil in v katero se je v noči na petek zaletelo brezpilotno letalo z bojno glavo, je zakrpana, so sporočili iz ukrajinske državne službe za nujne primere. Ukrajina za dogodek sicer obtožuje Rusijo, v Moskvi pa trdijo, da je Ukrajina napad zrežirala sama. Rusija je med potekom vojne v Ukrajini sicer že širila zgodbo o jedrski provokaciji Kijeva, ki se nato ni nikoli zgodila, na samem začetku invazije Ukrajine pa so začasno okupirali tudi območje jedrske elektrarne Černobil in prekopavali okoliška (zelo radioaktivna) tla.
Napad na ogromno konstrukcijo, ki preprečuje, da bi iz reaktorja štiri jedrske elektrarne Černobil uhajalo radioaktivno sevanje, se je zgodil 14. februarja ob 1.50 po lokalnem času. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v izjavi za javnost ob dogodku zapisal, da je "ruski napadalni dron z visokoeksplozivno bojno glavo zadel zaščito, ki svet varuje pred sevanjem v uničeni četrti energetski enoti elektrarne".
Posnetek trka drona v černobilsko tako imenovano novo varno zaporo:
Eksplozija, ki je sledila trku brezpilotnega letala v betonsko-železno zgradbo, je v njen zunanji oklep izdolbla večjo odprtino in povzročila več požarov tako na konstrukciji kot v njeni okolici.
Iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so po tem, ko so bili obveščeni o dogodku v Černobilu, javnost obvestili, da v domnevnem napadu na jedrsko elektrarno ni bil prebit notranji sloj zaščite, ki prekriva poškodovani reaktor štiri.
Nespremenjene so ostale tudi vrednosti radioaktivnega sevanja na lokaciji in v okolici jedrske elektrarne, kjer se je 26. aprila 1986 zgodila ena od dveh najhujših jedrskih nesreč v zgodovini (druga je bila leta 2011 katastrofa v japonski Fukušimi).
Konkretna luknja, ki jo je v zunanjem sloju zaščite, ki prekriva reaktor številka štiri, povzročil eksplozivni dron.
Rusija: Ukrajina je napad na černobilsko jedrsko elektrarno zrežirala sama
Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva Marija Zaharova je v petek medtem dejala, da je bil dogodek v Černobilu plod "načrtovanja napadov na jedrske objekte režima v Kijevu", in Zelenskega obtožila, da je na mizo sam dobil predlog za izvršitev napada na jedrsko elektrarno v Černobilu. Po besedah Zaharove naj ne bi bilo nobenega dvoma, da za dogodkom v Černobilu stoji Ukrajina.
💬 #Zakharova: It was mentioned that the Kiev regime is plotting attacks on nuclear facilities.
— MFA Russia 🇷🇺 (@mfa_russia) February 14, 2025
This time [attacking the Chernobyl NPP] was suggested to Zelensky.
Does anyone have doubts in this is being a preplanned provocation by the Kiev regime?
❗️ There are no doubts. pic.twitter.com/Gjwkcc6E4i
Spomnimo: Rusija je med drugim že oktobra 2022 trdila, da se Ukrajina pripravlja na jedrsko provokacijo z razvojem tako imenovane "umazane bombe". Gre za konvencionalno orožje, ki vsebuje jedrski material, njegov namen pa je onesnaženje okolja z radioaktivnostjo in prisila nasprotnika k umiku oziroma izogibanju določenemu delu bojišča.
Ta scenarij se ni nikoli uresničil, rusko zunanje ministrstvo pa je za prepričevanje javnosti o resničnosti trditev uporabljalo celo fotografijo, ki je bila ukradena slovenski Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO):
Pojasnimo fotko, ki je zaokrožila po spletu, po tem, ko jo je rusko zunanje ministrstvo uporabilo za propagandne namene. 🧵
— jedrska.si (@jedrskasi) October 25, 2022
Fotografija je last Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) in prikazuje primer radioaktivnih odpadkov. Uporabljena je bila brez njihove vednosti. /1 pic.twitter.com/ohJIMkRzvN
Ruski vojaki so se na začetku vojne v černobilskem radioaktivnem pesku igrali na peskovniku
Rusija je v začetnih stopnjah invazije Ukrajine sicer nemudoma zasedla območje jedrske elektrarne Černobil, da bi si s tem zagotovila boljše izhodišče za morebitne napade na Kijev.
Takrat je marsikdo z dvomom prebral podatek, da so se ruske motorizirane enote ob zasedbi černobilske jedrske elektrarne in okoliškega območja ravnodušno zapeljale skozi zloglasni Rdeči gozd v černobilski coni izključenosti, ki velja za eno najbolj radioaktivno onesnaženih območij na svetu. Pri tem so v zrak dvignile precej radioaktivnega prahu, ki sicer ni imel vpliva na povečanje sevanja na območju, mogoče pa je, da bo vplival na dolgoročno zdravje ruskih vojakov.
Toda en podvig Rusov v okolici černobilske elektrarne, ki ga je razkril videoposnetek državnega upravljavca ukrajinskih jedrskih elektrarn Energoatom, ta ga je objavil na svojem kanalu v komunikacijski aplikaciji Telegram, je bil še bolj osupljiv. Ruski vojaki so v radioaktivna černobilska tla namreč kopali jarke, da bi s tem utrdili svoje položaje.
Tla v černobilski coni izključitve z radioaktivnimi delci niso onesnažena le zato, ker je pred skoraj 39 leti po njih zaradi požara, ki je zajel uničeno jedrsko elektrarno, snežil radioaktivni pepel.
Neslavni reaktor številka štiri, ki je povzročil jedrsko nesrečo, so med procesom sanacije namreč zasuli z več sto tisoč tonami peska. Ta z radioaktivnostjo prežet pesek so nato sčasoma odstranili in ga zakopali v okoliška tla.
