Ponedeljek, 18. 8. 2025, 15.13
4 ure, 5 minut
Past za Zelenskega?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,87
Volodimir Zelenski je pred zelo težkimi odločitvami. Če ne bo popustil, ga lahko Trump znova razglasi za glavnega krivca vojne v Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je letos že obiskal Belo hišo, in sicer 28. februarja. Takrat se je obisk zanj zelo klavrno končal: pred očmi vsega sveta sta predsednik ZDA Donald Trump in njegov podpredsednik J. D. Vance oštevala Zelenskega. Številni so govorili o vnaprej pripravljeni Trumpovi pasti za ukrajinskega predsednika. Zdaj se Zelenski vrača v Belo hišo, a tokrat ne sam. V oporo mu bodo pomembni evropski voditelji. Želijo Evropejci s tem preprečiti novo Trumpovo past za Zelenskega?
Pogovori o rešitvah za končanje vojne v Ukrajini med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim se bodo v Beli hiši začeli predvidoma okoli sedme ure zvečer po srednjeevropskem času. Približno ob deveti uri zvečer po srednjeevropskem času se bo Trump po napovedih sestal tudi z evropskimi voditelji, ki so prišli v ameriško prestolnico kot podpora Zelenskemu.
Evropski podporniki Zelenskega
V Washington so prišli nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, finski predsednik Alexander Stubb, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar Nata Mark Rutte.
Kot piše BBC, omenjena prisotnost evropskih voditeljev ni le zagotovilo, da Zelenskega ne bodo v Ovalni pisarni znova napadli iz zasede, ampak da želijo evropski voditelji Trumpa prepričati o dveh stvareh: prvič, da mirovnega sporazuma za Ukrajino ne more biti brez neposredne vpletenosti Ukrajine, in drugič, da ga morajo podpreti izjemno trdna varnostna jamstva.
Trump in Putin na Aljaski
Evropski voditelji si predvsem želijo, da bi ameriški predsednik videl, da Ukrajina in Evropa predstavljata enotno fronto, in želijo zagotoviti, da ga njegov očitno dober oseben odnos z Vladimirjem Putinom ne bo pripeljal k temu, da bi popustil ruskim zahtevam.
Pred petkovim srečanjem s Putinom je Trump od Rusije zahteval takojšnjo prekinitev ognja in grozil z novimi sankcijami, po koncu srečanja na Aljaski pa je nastal vtis, da je Putinu uspelo Trumpa prepričati z ruskimi pogojii za konec vojne.
Kot vemo, se je Trump pretekli petek na Aljaski srečal s Putinom. Po srečanju so se mnenja analitikov nagibala k temu, da je Putin iz srečanja izšel kot zmagovalec. Trump od njega – vsaj javno – ni zahteval takojšnje prekinitve ognja niti mu ni zagrozil z novimi, še ostrejšimi sankcijami.
Putin želi strateško pomembne ukrajinske trdnjave
Zdi se, da je Putin, ki med drugim poleg nečlanstva Ukrajine v Natu zahteva tudi umik ukrajinske vojske iz delov regije Doneck, ki še niso pod rusko okupacijo (gre med drugim za pomembni strateški mesti Kramatorsk in Slovjansk, ki sta dobesedni ukrajinski vojaški trdnjavi, ki preprečujeta nadaljnje hitre ruske prodore), Trumpu uspešno vtisnil svojo vizijo končanja vojne v Ukrajini.
Trump je pred srečanjem z Zelenskim na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da Ukrajina ne more dobiti nazaj Krima, prav tako ne more upati na članstvo v Natu, lahko pa dobi ameriška varnostna zagotovila.
Kaj je zmaga za Ukrajino?
Kot pojasnjuje novinar BBC Frank Gardner, ki je strokovnjak za varnostna vprašanja, so evropski voditelji pogosto dejali, da mednarodnih meja ni mogoče spreminjati s silo, Zelenski pa vedno znova poudarja, da se ne bo odpovedal ozemlju, poleg tega pa ukrajinska ustava to prepoveduje.
Trump in Zelenski sta se že večkrat srečala. Zelo razvpito je postalo njuno srečanje v Beli hiši 28. februarja letos, ko je Trump skupaj s podpredsednikom J. D. Vanceom ošteval ukrajinskega predsednika. Pozneje sta se še večkrat srečala, med drugim v Vatikanu ob pokopu papeža Frančiška 26. aprila letos.
Vendar, kot je Gardnerju nekoč rekla nekdanja estonska premierka in zdaj najvišja evropska diplomatka Kaja Kallas: zmaga Ukrajine v tej vojni ni nujno povezana izključno z osvoboditvijo okupiranega ozemlja.
Vojaški strokovnjaki: Putin bo čez nekaj let znova udaril
Če Ukrajina lahko pridobi varnostna jamstva tipa 5. člena, o katerih se zdaj govori, ki bi bila zadostna za odvračanje morebitne prihodnje ruske agresije in s tem za zaščito svoje neodvisnosti kot svobodne in suverene države, potem bi bila to nekakšna zmaga.
Kot piše Gardner, vsak vojaški strokovnjak, s katerim je govoril, verjame, da bo Putin v trenutku, ko se bodo boji v Ukrajini končali, obnovil svojo vojsko in izdelal še več orožja, dokler ne bo v položaju, morda že v treh ali štirih letih, da si bo lahko prisvojil več ozemlja.
Vojaki koalicije voljnih na ukrajinskih tleh?
T. i. koalicija voljnih (države, ki podpirajo Ukrajino) je v preteklosti govorila o namestitvi več deset tisoč vojakov na terenu v Ukrajini. Zdaj so te napovedi postale skromnejše. Zdaj gre bolj za varovanje ukrajinskega neba in ukrajinskega morja, hkrati pa za pomoč Ukrajini pri obnovi njene vojske, še trdi Gardner.
V Washingtonu bodo Zelenskemu med drugim v oporo evropski voditelji t. i. koalicije voljnih, kot sta Macron in Starmer.
Pa bi bile ozemeljske koncesije v korist Rusije za Zelenskega in Ukrajince sprejemljive? Kot v intervjuju za švicarski Aargauer Zeitung pravi švicarski strokovnjak za Vzhodno Evropo Marcel Hirsiger, velik del ukrajinskega prebivalstva še vedno verjame, da so ukrajinske meje nedotakljive in da se o njih ni mogoče pogajati.
Odpoved ozemlja kot začasna koncesija?
Po drugi strani pa med Ukrajinci postaja očitna zelo močna utrujenost od vojne. "Zaradi tega mnogi (v Ukrajini, op. p.) pravijo, da če je cena premirja začasna ozemeljska koncesija, potem je morda treba to sprejeti, da se v drugem koraku nadaljujejo mirovna pogajanja, s katerimi se bodo obnovile prvotne meje iz leta 1991," trdi Hirsiger.
