Iz ZDA prihajajo izsledki raziskav, ki pravita, da je od skoraj 20 milijonov prebivalcev New Yorka lahko s koronavirusom okuženih okrog 2,7 milijona ljudi in da 70 odstotkov sprejetih v bolnišnico s koronavirusom ni imelo povišane temperature. Na Hrvaškem se pripravljajo na odprtje šol, vrtcev, trgovin, ki naj bi jih odprli sredi maja. V Španiji so karanteno podaljšali do 9. maja, v Italiji bodo s 4. majem najverjetneje spet dovoljeni pogrebi, na Švedskem je umrlo več kot 2.000 ljudi.
Raziskava ameriške zvezne države New York ugotavlja, da je od skoraj 20 milijonov prebivalcev s koronavirusom okuženih okrog 2,7 milijona ljudi. Druga bolj znanstvena raziskava bolnišnice Northwell pa ugotavlja, da kar 70 odstotkov sprejetih v bolnišnico s koronavirusom ni imelo povišane temperature, piše STA.
Raziskava v 12 bolnišnicah sistema Northwell v mestu New York, Long Islandu in Westchestru v državi New York je zajela 5700 pacientov s koronavirusom od 1. marca do 4. aprila, ki so starejši od 63 let. Med njimi je bilo 60 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk.
Po pisanju STA pomanjkanje povišane temperature pri 70 odstotkih pacientov postavlja na glavo osnovno predpostavko doslej sprejete znanosti o tem, da je povišana telesna temperatura glavni simptom koronavirusa.
Raziskava je objavljena v Reviji ameriškega zdravstvenega združenja. Avtorica študije Karina Davidson poziva ljudi, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave brez vročine, naj se prej posvetujejo z zdravnikom ali se skušajo testirati za koronavirusom.
Raziskava je ugotovila, da je imelo 60 odstotkov s koronavirusom hospitaliziranih pacientov povišan krvni pritisk. Tudi 60 odstotkov, ki jih je umrlo, je imelo povišan krvni pritisk.
Med sprejetimi v bolnišnico jih je imelo 42 odstotkov previsoko telesno težo, 34 odstotkov pa jih je imelo diabetes. Bolniki s sladkorno boleznijo so neprimerljivo bolj potrebovali medicinske ventilatorje kot drugi in so tudi pogosteje umirali. Bolj kot ženske so umirali moški in starejši od 66 let, še dodaja STA.
Andrej Plenković je napovedal rahljanje ukrepov.
Na Hrvaškem bodo v okviru prvega vala rahljanja ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa 27. aprila omogočili ponoven zagon vrste podjetij in ustanov, je danes na seji vlade napovedal hrvaški premier Andrej Plenković. Kot piše STA, je napovedal, da bodo zaradi dobrega epidemiološkega stanja v državi postopoma, v treh korakih omogočili ponoven zagon gospodarskih in družbenih dejavnosti.
Od ponedeljka, 27. aprila, bodo lahko obratovale vse trgovine, razen tistih v nakupovalnih središčih, ki bodo lahko odprla vrata 11. maja, ko bodo sprožili tretji korak rahljanja ukrepov.
Od naslednjega tedna bodo ob spoštovanju epidemioloških ukrepov začele delovati tudi različne obrti in storitve, ki nimajo neposrednega stika s potrošniki, kot so čevljarji, šivilje, izdelava ključev in turistične agencije. Dovoljenje za obratovanje bodo dobili tudi knjižnice, knjigarne, muzeji, galerije in antikvariati.
Uvedli bodo tudi mestni in primestni javni promet ter hitre ladijske linije med kopnim in otoki. Vrhunski športniki bodo lahko začeli trenirati, tako kot vse članske športne ekipe v najvišjih državnih ligah.
V tretjem koraku, ki je predviden 11. maja, bo znova dovoljeno zbiranje do deset oseb ob spoštovanju medsebojne epidemiološke varnostne razdalje. Odprli bodo vrtce in osnovne šole za nižje razrede kot tudi za učence, ki imajo pomočnike pri pouku. Dovolili bodo tudi praktične vaje na univerzah. Med 8. in 29. junijem bo potekala tudi državna matura, poroča STA.
Dovolili bodo medžupanijski javni prevoz ter notranji letalski prevoz kot tudi odprtje gostinskih lokalov, ki bodo lahko obratovali samo na terasah. Predvideno je tudi omejeno odprtje namestitvenih zmogljivosti. Odprli bodo narodne in naravne parke.
Predsednik republike Borut Pahor je solidarnost v boju proti novemu koronavirusu v videosporočilu na Twitterju izrazil še Madžarom, in to v madžarščini. Medtem se je Pahorju za pozorne besede zahvalil španski kralj Filipe VI.
"Slovenija čuti vašo žalost in se iskreno veseli vaših uspehov. Združeni z drugimi evropskimi narodi in državami bomo skupaj zmagali," je Pahor po pisanju STA dejal v madžarščini.
Sporočilo predsednika republike madžarskemu predsedniku in madžarskemu ljudstvu v skupnem boju proti koronavirusu. #hungary #janosader #friendship #solidarity pic.twitter.com/Yg8OZyI7FC
— Borut Pahor (@BorutPahor) April 23, 2020
V Italiji bodo poleti predvidoma začeli testirati cepivo proti covidu-19 na ljudeh, so danes sporočili iz evropskega konzorcija pod vodstvom italijanskega farmacevtskega koncerna Reithera. Največji izziv trenutno vidijo v množični proizvodnji cepiva. V Lombardiji so danes zagnali raziskavo o razširjenosti novega koronavirusa. Moči so z italijanskim farmacevtskim koncernom združila še nemško podjetja Leukocare in belgijsko Univercells, poročanje avstrijske tiskovne agencije APA povzema STA.
"Proizvodnjo cepiva v večjih količinah bomo začeli po testiranju," je pisalo v sporočilu za javnost. Cepivo, ki so ga razvili, naj bi spodbudilo telo k proizvodnji protiteles in aktivacijo imunskih celic.
V najbolj prizadeti italijanski deželi Lombardiji so napovedali raziskavo, v okviru katere bodo preverjali imunost populacije na novi koronavirus. Rezultati bodo oblastem pomagali pri odločitvah glede sproščanja ukrepov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zdravstvene oblasti so napovedale, da bodo dnevno izvedli 20.000 testov, s katerimi bodo preverjale prisotnost protiteles. Med prvimi bodo testirali prebivalce najhuje prizadetih provinc, zdravstvene delavce, osebe v karanteni, ki kažejo simptome covida-19, in tiste, ki so bili z njimi v stiku ter druge z blažjimi simptomi. Oblasti načrtujejo, da bodo razširili testiranje na druge po 29. aprilu.
Po pisanju STA je teste za preverjanje prisotnosti protiteles v krvi izdelalo italijansko biotehnološko podjetje Diasorin. Takšni testi naj bi dokazali, da je bila oseba v stiku z virusom, to pa nakazuje na neko raven imunosti.
Italijanski premier Giuseppe Conte je po videokonferenci voditeljev EU ocenil, da predstavlja dogovor vrha o pomoči zaradi pandemije koronavirusa velik napredek. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem napovedal še težka pogajanja, nemška kanclerka Angela Merkel pa še naprej zavrača t. i. koronske obveznice, poroča STA.
"Izreden napredek, ki si ga pred nekaj tedni še nismo mogli predstavljati," je po vrhu EU tvitnil Conte.
V ločenem odzivu pa je italijanski gospodarski minister Robert Gualtieri poudaril, da so na vrhu prepoznali, da je predlagan sklad za okrevanje nujen in da bo zanj potrebna obširna sredstva, poroča nemška tiskovna agencija dpa. To priznanje je "uspeh za Italijo in države, ki so zagovarjale to rešitev", je dodal.
Na potezi je Evropska komisija, ki naj bi konkretne predloge predstavila v maju. Obenem so voditelji pričakovano podprli načrt opuščanja omejevalnih ukrepov in načrt za okrevanje ter dogovor finančnih ministrov o 540-milijardnem fiskalnem svežnju s pozivom, naj bodo ukrepi nared do 1. junija.
Po pisanju STA je Macron po vrhu ocenil, da bodo sledile še težke razprave o finančni pomoči državam članicam: "Obstajajo razhajanja v stališčih."
Voditelji držav EU in Zahodnega Balkana se bodo 6. maja pogovorili na videokonferenčnem zasedanju, je danes v Bruslju napovedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, poroča STA.
Vrh EU in Zahodnega Balkana je bil načrtovan za 6. in 7. maj v Zagrebu, vendar je moralo hrvaško predsedstvo zaradi omejevalnih ukrepov v pandemiji novega koronavorusa srečanje v hrvaški prestolnici odpovedati.
Da bo namesto srečanja v Zagrebu potekala videokonferenca, je bilo pričakovati. Michel je danes to potrdil na novinarski konferenci po vrhu unije, ki je razpravljal o strategiji za okrevanje evropskega gospodarstva v primežu pandemije.
V Franciji so v zadnjem dnevu potrdili 516 novih smrti zaradi covida-19, skupno je umrlo 21.856 ljudi, so sporočili iz zdravstvenega ministrstva. V državi pa že dva tedna beležijo upad števila bolnikov na intenzivni negi, poročanje francoske tiskovne agencije AFP povzema STA.
V Franciji se je število bolnikov na intenzivni negi v zadnjem dnevu zmanjšalo za 165. Upada tudi število hospitaliziranih oseb. Bilo jih je 522 manj kot v sredo. Med umrlimi jih je večino umrlo v bolnišnicah, in sicer 13.547.
Iz Italije poročajo o 464 novih smrtnih žrtvah v zadnjih 24 urah, pri zahodnih sosedih je tako umrlo 25.549 ljudi. Le v ZDA so našteli več smrtnih žrtev. Na novo okuženih je 2.646, z novim koronavirusom se je v Italiji skupno okužilo 189.973 oseb. Ozdravelo je 3.033 ljudi, kar pomeni, da je število dnevno ozdravelih prvič preseglo število novih okužb.
Trenutno število okuženih je padlo za 900 in je pri 106.848, poroča BBC, zmanjšalo se je tudi število oseb na intenzivni negi, in sicer za 117, na 2.267.
Število smrtnih žrtev covida-19 na Švedskem je po pisanju STA preseglo 2000. Vse skupaj je za to boleznijo umrlo 2021 ljudi, potrdili pa so 16.755 okužb z novim koronavirusom. Po izračunih švedske agencije za javno zdravje naj bi epidemija vrhunec v Stockholmu dosegla že 8. aprila.
V začetku tedna so sicer na podlagi statističnega modela izračunali, da naj bi epidemija vrhunec v prestolnici in njeni regiji dosegla 15. aprila. A so zdaj popravili izračun in sporočili, da naj bi se to zgodilo že en teden prej, ko je bilo verjetno okuženih 70.500 prebivalcev 2,3-milijonskega območja. To je sicer žarišče epidemije na Švedskem.
"Število okuženih je še vedno na visoki ravni, zdaj ni čas za opuščanje preventivnih ukrepov," je ob tem povedal epidemiolog Anders Wallensten, poročanje francoske tiskovne agencije AFP povzema STA.
Voditelji evropske socialne demokracije (Pes), med njimi predsednik SD Dejan Židan, so se na današnjem digitalnem vrhu zavzeli za nov evropski načrt okrevanja po pandemiji novega koronavirusa. Ključno vodilo pri tem mora biti solidarnost, podpora javnim storitvam in solidarna delitev bremen med evropskimi državami, je sporočilo SD povzela STA.
Evropa po mnenju voditeljev Pes potrebuje napreden načrt okrevanja, s katerim se mora soočiti s prvo fazo krize in tudi globokimi ter dolgoročnimi posledicami. Prvi korak k temu je zagotavljanje medicinskih potrebščin in opreme za pomoč obolelim ter zaščito življenj. Drugi korak pa mora biti daljnosežen načrt okrevanja za zaposlene in gospodarstvo.
Kot je dejal predsednik Pes Sergej Stanišev, je treba premisliti evropske strateške možnosti, pri tem pa se ne vrniti na preživete recepte. Zato se je treba odpovedati omejitvam pakta stabilnosti in rasti, s tem pa fiskalnim omejitvam, ki državam članicam onemogoča pogumno soočanje s krizo, je poudaril.
Pri tem so skupne evropske obveznice najbolj izvedljiv način za financiranje evropskega okrevanja in zagotavljanje enakih pogojev vseh držav članic, tako prizadetih držav na jugu kot na severu Evrope, navajanje SD povzema STA.
Francoskim otrokom se ne bo treba vrniti v šole, če se bodo tako odločili njihovi starši, so danes sporočili iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Francoske oblasti sicer upajo, da se bodo šole znova začele odpirati 11. maja, poroča STA.
Predsednik Macron je na današnjem sestanku z župani dejal, da bo rahljanje ukrepov proti epidemiji novega koronavirusa prilagojeno vsakemu posameznemu območju glede na to, kako močno jih je prizadel izbruh covida-19.
V šolske klopi se bodo najprej vrnili najmlajši in tisti, ki bi lahko po tednih šolanja doma najbolj zaostali, vendar to ne bo obvezno, če se bodo starši bali, da bi se njihovi otroci lahko okužili.
Preostali učenci se bodo v šole predvidoma vrnili v naslednjih tednih. Minister za izobraževanje Jean-Michel Blanquer je ob tem dejal, da bodo razredi omejeni na 15 učencev. To je že sprožilo vprašanja, ali se bodo šole zmožne prilagoditi in sprejeti nazaj vse učence. Prav tako še ni jasno, ali bodo morali učitelji in učenci v razredih nositi maske, še dodaja STA..
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) bo v luči pandemije koronavirusa za okrevanje gospodarstva v letošnjem in prihodnjem letu namenila 21 milijard evrov. Za obstoječe partnerje je banka že pripravila štirimilijardni paket pomoči, s čimer želi zagotoviti njihovo likvidnost. Po pisanju STA so sredstva namenjena zlasti malim in srednje velikim podjetjem.
Kot so danes sporočili iz EBRD, bodo sredstva namenili vsem gospodarskim panogam, zlasti pa tistim, ki jih je pandemija prizadela najbolj. Med slednjimi je banka izpostavila finančne institucije, sektor turizma, proizvodnje in kmetijstva.
Da bi odgovorili na rastoče povpraševanje, je EBRD pripravljena razmisliti tudi o prestrukturiranju obstoječih obveznosti, so dodali v banki. Ob tem v EBRD izpostavljajo, da so v boju proti posledicam pandemije pripravljeni pomagati tudi novim partnerjem v državah in sektorjih, kjer so že prisotni, dodaja STA.
V Italiji, kjer so zabeležili največ žrtev novega koronavirusa v Evropi, bodo kmalu spet dovoljeni pogrebi, je danes napovedala notranja ministrica Luciana Lamorgese. To se bo zgodilo 4. maja, ko namerava italijanska vlada začeti rahljati ukrepe proti epidemiji koronavirusa, poroča STA. Ti so bili prepovedani od 10. marca.
"Človeško nevzdržno je številnim družinam, ki so utrpele izgube, preprečevati pogrebe," je ministrica izjavila za katoliški časnik Avvenire.
"Glede na postopno odpiranje bom vladi predlagala konkreten korak: Znova moramo omogočiti izvajanje pogrebov, a samo ob navzočnosti ožjih družinskih članov," je dodala.
Evropska komisija je zaskrbljena glede prihajajočih predsedniških volitev na Poljskem, saj da morda volitve ne bodo dosegle mednarodnih standardov, je danes opozoril evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Na Poljskem kljub izbruhu koronavirusa vztrajajo pri izvedbi volitev 10. maja, piše STA.
"Če bodo izvedli predsedniške volitve v trenutnih razmerah, morda ne bodo izpolnile več mednarodnih standardov," je opozoril Reynders med zasedanjem odbora evropskega parlamenta. Ob tem je navedel izjavo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki je nedavno izdala podobno opozorilo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poljaki naj bi novega predsednika volili 10. maja. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) želi zaradi izbruha koronavirusa organizirati glasovanje po pošti, opozicija pa poziva k preložitvi volitev.
Volilni zakon trenutno ne omogoča glasovanja po pošti za celo državo. O osnutku zakonu, ki bi to omogočil, pa trenutno razpravljajo v senatu. Zakon bi lahko stopil v veljavo le nekaj dni pred volitvami, še dodaja STA.
Sodišče v Pragi je danes razglasilo za nezakonite nekatere ukrepe za zajezitev novega koronavirusa na Češkem. Gre za omejitev gibanja v javnosti in zaprtje trgovin. Ukrepa bi morala sprejeti vlada, ju je pa ministrstvo za zdravje, je pojasnilo sodišče. Vlada ima do ponedeljka čas, da ukrepa sprejme, šele nato pa naj bi začela veljati, piše STA.
Omejitev gibanja in zaprtje trgovin bi morala sprejeti vlada v skladu s pravili, ki veljajo med izrednimi razmerami, ne pa zdravstveno ministrstvo z izrednim odlokom, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa navedlo sodišče.
Sodniki so poudarili, da posamezno ministrstvo nima pristojnosti za sprejemanje tako pomembnih odločitev. Tudi v trenutni situaciji je treba spoštovati pravila pravne države.
Češka vlada ima do ponedeljka čas, da ukrepa, ki so ju uvedli za vso državo, sprejme v skladu z zakonodajo, je pojasnil tiskovni predstavnik sodišča. Šele nato bosta veljala.
V uradu češkega predsednika Miloša Zemana so v odzivu poudarili, da bodo sodniki nosili vso odgovornost svoje odločitve za zdravje in življenje ljudi, je poročanje češke tiskovne agencije ČTK povzela STA.
V Veliki Britaniji je v zadnjih 24 urah zaradi okužbe z novim koronavirusom v bolnišnicah umrlo 638 ljudi, skupno 18.738. V to številko niso všteti tisti, ki so umrli v domovih za ostarele ali na domu, poroča BBC.
V zadnjem dnevu so zabeležili 4.583 novih okužb, okuženih je tako 138.078 ljudi.
Vlada je medtem napovedala obsežnejše testiranje, ki bi lahko morebiti dopustilo rahljanje ukrepov. Minister Matt Hancock je nedavno obljubil, da bodo do konca meseca lahko dnevno opravili po 100.000 testiranj in vztraja pri dosegu cilja. Trenutne kapacitete so omejene na 51.000 testiranj na dan, piše STA.
Uvesti nameravajo tudi sistem za preučitev kontaktov okuženih oseb. To so sicer delali ob začetku izbruha. V ta namen bodo zdravstvene oblasti zaposlile 18.000 dodatnih oseb. "Ta sistem testiranja, sledenja in izsleditve bo ključnega pomena za preprečitev drugega vrha virusa," je prepričan minister.
Regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge je evropske države posvaril, naj bodo previdne pri rahljanju ukrepov, ki so jih sprejele za zajezitev covida-19. Opozoril je, da so razmere še vedno burne in tako bo še nekaj časa, piše STA.
"Samozadovoljstvo bi lahko bil naš največji sovražnik v tem času. Ne moremo si dovoliti, da verjamemo, da smo varni," je Kluge povedal na tedenski spletni novinarski konferenci. Vsako rahljanje ukrepov glede družbenega distanciranja je treba sprejeti z največjo previdnostjo in postopoma, je povedal. "Ni prehitevalnega pasu k novi normalnosti," je posvaril.
Države je pozval, naj se držijo strategij, ki upočasnjujejo širjenje koronavirusa, kot so testiranje, iskanje stikov obolelih in izoliranje. Po njegovem mnenju ni toliko vprašanje, ali bo prišel drugi val, ampak bolj, ali nas bo prvi kaj izučil in ali se bomo med valovi znali pripraviti in okrepiti sposobnosti odziva, dodaja STA.
Članice EU uporabljajo različne metode beleženja števila umrlih za covidom-19, kar postavlja pod vprašaj izhodne strategije, saj je ustrezno spremljanje razmer eno od ključnih meril za rahljanje kriznih ukrepov. Po poročanju STA v evropski komisiji poudarjajo, da metodologije članicam ne morejo vsiljevati in da ni ovir za tesnejše usklajevanje glede tega.
Članicam "ne moremo vsiljevati metodologije", je poudaril glavni govorec komisije Eric Mamer v sredo v odgovoru na novinarsko vprašanje, kako bo ukrepala komisija za zagotovitev boljše usklajenosti na tem področju. "Nič ne ovira članic, da se med seboj dogovorijo o tesneje usklajeni metodologiji," je še dodal.
Članice iz različnih razlogov uporabljajo različne metode beleženja števila umrlih za covidom-19. Med razlogi so na primer različne zdravstvene zmogljivosti ali različne zdravstvene politike, pa je pojasnil govorec komisije za področje zdravja Stefan de Keersmaecker.
Pri tem je izpostavil, da Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) tesno sodeluje s članicami s ciljem, da bi zagotovili bolj primerljive podatke tudi v teh težkih in različnih okoliščinah. Članice pa se usklajujejo tudi v okviru odbora za varovanje javnega zdravja, še dodaja STA.
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v svojem prvem nagovoru o pandemiji novega koronavirusa v nemškem bundestagu povedala, da "smo šele na začetku pandemije". Poudarila je, da bo treba še dolgo živeti z omejitvami zaradi novega koronavirusa. Pred današnjim vrhom EU je ponovila, da je Nemčija pripravljena v proračun EU prispevati veliko več, piše STA.
"Ne živimo v zaključni fazi pandemije, ampak v začetni. S tem virusom bomo morali še dolgo živeti," je povedala Merklova. Dodala je, da se zaveda, da tega nihče ne sliši rad, ampak je to resnica, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poudarila je, da pandemija omejuje ravno eksistencialne pravice in potrebe ljudi. Takšne razmere so sprejemljive samo, če so razlogi za omejitve transparentni in prepričljivi in če kritika ni samo dovoljena, ampak tudi slišana, je še dejala.
Po pisanju STA je glede upadanja števila okužb z novim koronavirusom v Nemčiji poudarila, da je to "vmesni uspeh" v boju proti pandemiji, ki je na krhek. "Ne dopustimo, da bi doseženo zapravili in naredili korak nazaj," je pozvala.
V Španiji je v zadnjih 24 urah umrlo 440 ljudi, skupno že 22.157 življenj. Kot je še sporočilo špansko ministrstvo za zdravje, so doslej potrdili 213.000 okužb z novim koronavirusom.
"Ta teden smo dosegli cilj, da upočasnimo bolezen, a še vedno smo v težki fazi epidemije," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci poudaril španski minister za zdravje Salvador Illa.
Španski premier Pedro Sanchez je v sredo dobil podporo parlamenta za tretje podaljšanje karantene v državi, ki bo trajala do najmanj 9. maja. Po celodnevni razpravi je za podaljšanje glasovalo 269 poslancev, 60 jih je bilo proti, 16 vzdržanih.
Španska vlada je še sporočila, da bodo od nedelje lahko zapustili dom tudi otroci, za katere od 14. marca velja prepoved zapuščanja doma. Od nedelje bodo otroci do 14. leta lahko v spremstvu enega od staršev šli ven enkrat dnevno za eno uro med 9. in 21. uro, lahko pa bodo šli največ kilometer od svojega doma, še dodaja STA.
Madžarska je omejitve gibanja, ki so namenjene zajezitvi novega koronavirusa, podaljšala do 3. maja, je danes sporočila tamkajšnja vlada. Vodja premierjevega kabineta Gergely Gulyas je dodal, da je za opuščanje določenih ukrepov, kot so to že storile nekatere druge države, še prezgodaj.
Na Madžarskem so do davi potrdili 2284 primerov okužbe z novim koronavirusom, za covidom-19 pa je umrlo 239 ljudi. V bolnišnicah je 850 ljudi s to boleznijo, doslej jih je v domačo oskrbo po okrevanju odšlo 390, kažejo podatki madžarskih oblasti, piše STA.
Ukrepe je danes podaljšala tudi grška vlada, in sicer do 4. maja. Po pisanju STA so v Grčiji so do zdaj zabeležili 121 smrtnih primerov covida-19, ki ga povzroča novi koronavirus, 55 ljudi je na intenzivni negi.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo sporočil, da je uresničil napoved o podpisu izvršnega ukaza za začasno prekinitev priseljevanja v ZDA, kar je napovedal, da bo storil v ponedeljek zvečer. Njegova prepoved je sicer polna izjem.
"To bo zagotovilo, da bodo brezposelni Američani prvi v vrsti za delovna mesta, ko se ekonomija odpre," je dejal Trump ob najavi podpisa ukaza, ki pa je le začasna prekinitev izdaj novih dovoljenj za delo in bivanje v ZDA oziroma tako imenovanih zelenih kart. Dejstvo je, da ZDA zaradi pandemije novega koronavirusa trenutno sploh ne izdajajo vizumov ali zelenih kart, poroča STA.
Trumpova prepoved tudi ne velja za tiste prosilce za zeleno karto, ki so že v ZDA, in ne velja za zakonske partnerje in mladoletne otroke ameriških državljanov, ki sicer predstavljajo veliko večino dobitnikov zelenih kart, ki jih ZDA izdajo vsako leto.
Izvzeti so še določeni poklici, kot so zdravniki in medicinske sestre. Vizume za sezonske delavce bodo prav tako še naprej izdajali, ne glede na to, da je razlog Trumpove odločitve zagotovitev delovnih mest za Američane, poroča STA.
Nacionalni inštitut za zdravje ZDA (NIH) je izdal smernice, ki zdravnike svarijo pred uporabo zdravila za malarijo za zdravljenje koronavirusne bolezni 19, kar je priporočal predsednik ZDA Donald Trump. Po odmevni študiji o škodljivosti hidroksiklorokina je NIH zdravnikom odsvetoval uporabo v kombinaciji z antibiotikom azitromicin.
Ta kombinacija namreč lahko povzroča zaplete s srcem pri pacientih s covidom-19 oziroma upočasnjuje bitje srca in povečuje nevarnost srčnih kapi. Hidroksiklorokin in kombinacijo z antibiotiki so promovirali televizijski zdravniki, predsednik Trump in ameriška televizija Fox News kot ustrezno sredstvo proti novemu koronavirusu. STA
Najpomembnejše novice iz sveta v zvezi s koronavirusom:
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.