Četrtek, 5. 4. 2018, 10.03
6 let, 7 mesecev
Orbanu se obeta lahka zmaga, se bo še bolj radikaliziral?
Madžarski premier Viktor Orban bo verjetno tudi po nedeljskih parlamentarnih volitvah ostal trdno v sedlu. "Pričakujem še bolj radikalizirano politiko kot do zdaj. Predvsem dokončno podreditev preostalih neodvisnih institucij," napoveduje politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.
Na Madžarskem bodo to nedeljo parlamentarne volitve, na katerih bo okoli osem milijonov državljanov volilo predstavnike ljudstva. Kot kaže, bo znova prepričljivo slavila desna konservativna stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana in osvojila dvotretjinsko večino v parlamentu.
Razdrobljena opozicija se ne zna poenotiti
Fidesz naj bi ponovno zmago dosegel predvsem po zaslugi izjemno razdrobljene opozicije, ki jo zaznamujejo nepripravljenost na sodelovanje, egoizem in medsebojni spori. Da bi Orbanovi stranki preprečili izvolitev, so nekateri levo usmerjeni politologi na Madžarskem celo zagovarjali sodelovanje med socialno, liberalno opozicijo in skrajno desno stranko Jobbik.
Fidesz je v predvolilni kampanji največ stavil na vprašanje migracij in azila, zaradi česar je tudi v sporu z Brusljem. Odločal se je za ostre napade na ameriškega milijarderja madžarskega rodu Georgea Sorosa, ki na Madžarskem podpira številne nevladne organizacije, tudi tiste, ki pomagajo beguncem in prosilcem za azil.
Potem ko je Orbanovi vladi leta 2015 zaradi številnih korupcijskih škandalov kazalo slabo, je protimigrantska politika postala njegov največji adut za pričakovano zmago na nedeljskih volitvah. Korupcijski škandali o zlorabljanju evropskega denarja za financiranje lastnih struktur in pranje denarja s pomočjo arabskih držav, ki jih je tik pred volitvami lansirala opozicija, verjetno ne bodo omajali Orbanove zmage.
"Orban ima popoln nadzor nad delom medijev, prek katerih si večina prebivalstva ustvarja mnenje. Svoje volivce ohranja v močni mobilizaciji, volilni sistem je njemu v prid, opozicija pa je razdrobljena. Ker uživa v sporih, mu je še toliko lažje mobilizirati svoje volivce," je prepričan.
Protipriseljenska politika spodbudila ksenofobijo
54-letni Orban je veliko zmago dosegel leta 2010, ko je njegova stranka presegla 50 odstotkov glasov. Na ključne položaje v državi je imenoval sebi zveste ljudi ter prenovil ustavo in volilno zakonodajo, s čimer je utrdil svoj položaj. Na zadnjih volitvah leta 2014 je prejel manj glasov kot leta 2006, ko je volitve izgubil, a je zaradi spremembe volilne zakonodaje in razdrobljenosti opozicije stranka zasedla več poslanskih mest. Njegov drugi mandat je zaznamovala predvsem nacionalistična protipriseljenska kampanja, ki je v desetmilijonski državi spodbudila ksenofobijo.
"Fidesz bo tudi v tretje zmagovalec parlamentarnih volitev. Malo verjetno je, da ne bo osvojil absolutne večine. Dopuščam pa možnost, da tokrat ne bo imel dvotretjinske večine v parlamentu," pojasnjuje politični analitik in dober poznavalec madžarske politike Luka Lisjak Gabrijelčič.
Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič po nedeljskih volitvah pričakuje še bolj radikalizirano politiko kot v zadnjih letih. Opozarja, da Fidesz ni preveč priljubljena stranka, vladajoča garnitura pa nima visokih ratingov, zato nezadovoljstvo med ljudmi ostaja. "Vprašanje je, kdaj in kako se bo to politično manifestiralo. Ker je Orban vedno dva koraka pred preostalimi, verjetno ne bo sedel križem rok," meni Lisjak Gabrijelčič, ki je doktoriral na Sorosovi Srednjeevropski univerzi v Budimpešti (Central European University).
Po njegovih besedah sta prav protimigrantska politika in omejevanje svobode medijev razloga za Orbanov uspeh. Fidesz na madžarskem podeželju povsem obvladuje lokalne medije, prek katerih velika večina državljanov dobiva informacije. V večjih mestih, zlasti v Budimpešti, je sicer nekoliko več medijske svobode.
Orban kot referent velikega dela evropske desnice
Potem ko je Orbanovi vladi leta 2015 zaradi številnih korupcijskih škandalov kazalo slabo, so prav ukrepi proti migrantski krizi postali njegov največji adut. Orban je prevzel vlogo skrajno desne stranke Jobbik, ki jo vodi 39-letni Gabor Vona, in se hkrati profiliral kot referent velikega dela evropske desnice.
Lisjak Gabrijelčič tako po nedeljskih volitvah pričakuje še bolj radikalizirano politiko kot v zadnjih letih. Predvsem dokončno podreditev preostalih neodvisnih institucij in ohranjanje osnovnih demokratičnih načel z volilnim sistemom, ki favorizira vladajočo stranko. "Orban je že v volilni kampanji ubiral ostre tone proti opoziciji in napovedal maščevanje izdajalcem naroda," napoveduje Lisjak Gabrijelčič.
64