Ponedeljek, 13. 2. 2017, 7.22
7 let, 10 mesecev
Odkrili novo votlino Mrtvomorskih rokopisov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,40
Arheologi so odkrili novo votlino, v kateri so bili nekoč Kumranski rokopisi. Čeprav so rokopisi iz nje izginili, je v votlini dovolj dokazov, da so nekdaj bili tam. Med drugim so arheologi našli fragmente lončenine in kose usnja. Gre za eno najpomembnejših odkritij v zadnjih 60 letih.
Najdba vzbuja upanje, da bomo našli še kakšnega od Kumranskih oziroma Mrtvomorskih rokopisov, so sporočili s Hebrejske univerze v Jeruzalemu. Po besedah arheologa Orena Gutfelda bi lahko odkritje 12. jame pomembno vplivalo na dozdajšnje poznavanje Kumranskih rokopisov. Odkritje je zato označil za najpomembnejšo najdbo po letu 1956.
Mrtvomorski rokopisi, ki osvetljujejo začetke judovstva in krščanstva, spadajo med največje arheološke najdbe vseh časov. Nastali so od 3. do 1. stoletja pred našim štetjem. Prve je leta 1947 v votlini blizu naselja Kumran po naključju odkril pastir. Danes jih hranijo v Izraelskem muzeju v Jeruzalemu. Do leta 1956 so v Kumranskih jamah našli približno 900 zvitkov.
Zvitki vsebujejo zapise v hebrejščini, grščini in aramejščini ter nekaj najzgodnejših znanih zapisov biblijskih besedil, vključno z najstarejšim ohranjenim zapisom desetih Božjih zapovedi. Številne votline, v katerih so bili rokopisi, so bile v 50. letih preteklega stoletja izropane. Po navedbah Hebrejske univerze v Jeruzalemu naj bi na to namigovale glave cepinov, ki so jih našli v votlinah.
Glede Kumranskih rokopisov del stroke meni, da gre za zapise stroge ločine esenov, ki so poleg farizejev in saducejev sestavljali tri glavne skupine Judov. Del stroke meni, da rokopisi izvirajo iz knjižnice judovskega drugega templja v Jeruzalemu in zasebnih knjižnic. Najmlajši rokopisi so nastali okoli leta 70, ko so Rimljani tempelj uničili.
