SiolNET. Novice Svet
2,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Začetek konca vsaj ene krize? Kijev in Moskva podpisala dogovor o ...

2,25

termometer

Kombajn, njiva, pšenica | Cena žita je takoj po najavi o doseženem dogovoru s strani turškega predsednika na svetovnih trgih izgubila pet odstotkov.  | Foto: Guliver Image
Cena žita je takoj po najavi o doseženem dogovoru s strani turškega predsednika na svetovnih trgih izgubila pet odstotkov. Foto: Guliver Image

Rusija in Ukrajina sta danes v Istanbulu podpisali ločena, a enaka sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Skladno z dogovorom bo ladje pregledovala Turčija, ki bo tako zagotovila, da te ne prevažajo orožja. EU je medtem pozvala k čimprejšnjemu uresničevanju dogovora, poročajo tuje tiskovne agencije.

Diplomati pričakujejo, da bo izvoz začel teči do sredine avgusta. Dogovor predvideva vzpostavitev varnih koridorjev, po katerih lahko ukrajinske ladje priplujejo v tri določena črnomorska pristanišča, in sicer v Odesi, Čornomorsku in Južnem, ter iz njih izplujejo. Ukrajina naj bi najprej poslala nekaj ladij na pot z namenom, da se prepriča, če dogovor zares velja.

Šojgu in Erdogan: Izvoz ukrajinskega žita bi lahko stekel že v naslednjih dneh

Ladje z žitom bi lahko začele voziti že v naslednjih dneh, sta danes po podpisu sporazuma o izvozu žita v Istanbulu napovedala ruski obrambni minister Sergej Šojgu in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Šojgu je ob tem obljubil, da Moskva ne bo izkoriščala razminiranja ukrajinskih pristanišč, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Z začetkom ladijskega prometa v prihodnjih dneh bomo odprli nov koridor iz Črnega morja v druge države po svetu," je po podpisu sporazuma dejal Erdogan, gostitelj pogovorov med sprtima stranema. Po besedah Erdoganovega tiskovnega predstavnika Ibrahima Kalina je Turčija Ukrajini pripravljena pomagati tudi pri razminiranju pristanišč.

Obe strani sta se zavezali, da ladij, ki bodo prevažale žito, ne bosta napadali. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je ob tem opozoril, da se bo Kijev na morebitne ruske kršitve dogovora "nemudoma vojaško odzval". V Istanbulu bo vzpostavljen tudi skupni center za poveljevanje in nadzor, ki bo izvoz nadzoroval in reševal morebitne spore.

"Danes je na Črnem morju žarek - žarek upanja, žarek možnosti, žarek olajšanja"

V imenu Moskve je sporazum podpisal obrambni minister Sergej Šojgu, v imenu Kijeva pa minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov. Ob podpisu so bili prisotni tudi predstavniki ZN in Turčije, ki je pogajanja gostila.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob podpisu sporazuma dejal, da dogovor predstavlja "žarek upanja" in dodal, da je bila pot do njega dolga ter težavna, poroča britanski BBC.

"Danes je na Črnem morju žarek - žarek upanja, žarek možnosti, žarek olajšanja," je po mesecih napornih pogajanj dejal Guterres in dodal, da bo dogovor prinesel olajšanje državam v razvoju, ki so na robu bankrota, in najranljivejšim skupinam ljudi, ki se soočajo s hudo lakoto. Po oceni ZN se je namreč zaradi blokade izvoza žita iz Ukrajine dodatnih 47 milijonov ljudi začelo soočati z akutno lakoto.

"Zgodovinski dan"

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je posredoval pri pogovorih med sprtima stranema, je ob podpisu izrazil upanje, da bo dogovor utrl pot za dokončni mir v Ukrajini. "Upam, da bo ta skupni korak z Ukrajino in Rusijo oživil pot k miru," je dejal turški predsednik in današnji dan označil za zgodovinskega.

Današnji sporazum sta med drugim pozdravila tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Slednji je na Twitterju zapisal, da ta pomembni dogovor "lahko koristi milijonom ljudi po vsem svetu," ob tem pa izrazil zahvalo Turčiji in ZN za posredovanje pri pogajanjih.

Tudi Borrell je pozdravil prizadevanja Turčije in ZN in dogovor označil za ključen korak v boju proti svetovni lakoti, ob tem pa zapisal še, da bo EU še naprej nudila pomoč pri izvozu ukrajinskega žita, in pozval k čimprejšnjemu uresničevanju dogovora.

Bruselj za povečanje pridelave žit predlaga začasen odmik od nekaterih pravil

Evropska komisija za povečanje pridelave žit v luči prehranske krize, ki jo sprožil ruski napad na Ukrajino, predlaga začasen odmik od nekaterih pravil v okviru skupne kmetijske politike EU. Gre za pravila o kolobarjenju in upravljanju neproduktivnih delov obdelovalnih zemljišč. Odmik od pravil bi po predlogu Bruslja veljal za leto 2023.

Evropska komisija s predlogi prihaja na prošnjo članic EU, so danes sporočili iz Bruslja. Po pojasnilih komisije bo učinek predlaganih ukrepov različen glede na odločitve članic in posameznih pridelovalcev, agregatno pa naj bi površino obdelovalne zemlje za pridelavo žit povečal za okoli 1,5 milijona hektarov.

Ob prvem krogu pogovorov med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju Turčije in ZN minuli teden je bil pripravljen začetni osnutek sporazuma, ki so ga danes podpisali.

Rusko vojaško posredovanje v Ukrajini že dlje časa ovira pošiljke žita iz te države, ki je ena največjih izvoznic pšenice in drugega žita na svetu, kar je sprožilo strahove pred globalnim pomanjkanjem hrane. Globalno pomembna izvoznica žita je tudi Rusija, na katere izvoz pa trenutno odločilno vplivajo sankcije Zahoda.

zelenski Novice Zelenski: Zato zdaj ni čas za mir, temveč za napad ukrajinska vojska Novice To je Putinov "kanonfuter": "Afganistanci so rabili deset let, da so pobili toliko Rusov" leyen Novice Von der Leyen: Rusija bo EU verjetno povsem prekinila dobavo plina

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin