SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

IMF: Rusija res lahko bankrotira

10

termometer

Vladimir Putin |  | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Mednarodni denarni sklad (IMF) verjame, da se lahko zgodi, da Rusija zaradi sankcij ne bo več sposobna odplačevati svojih dolgov tujini, saj so njene rezerve tujih valut blokirane. Ruski finančni minister Anton Siluanov je sicer dejal, da je od 640 milijard dolarjev rezerv blokiranih 300 milijard.

Danes je sicer 18. dan ruske invazije na Ukrajino, od koder poročajo o napadu na znameniti pravoslavni krščanski samostan. Ruski vojaški napadi se vrstijo tudi blizu mesta Yavoriv v zahodni Ukrajini, nedaleč stran od meje s Poljsko, eksplozije so zjutraj odjeknile v Lvivu, kjer je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 35 ljudi, popolnoma uničeno je mesto Volnovaha, na srdit spopad se pripravljajo v Kijevu, kjer je bil včeraj sestreljen dron z eksplozivom. 

Dnevni pregled dogodkov

21.21 IMF ne izključuje plačilne nesposobnosti Rusije
19.53 "Rusija bi od Kitajcev imela orožje"
19.08 V Černobilu imajo spet elektriko
17.45 V Mariupolju od začetka ruske invazije ubitih več kot 2.100 ljudi
17.15 V ruskem napadu ranjeni Nizozemci
15:51 "V 2–3 dneh pričakujemo podpis dogovora"
14.45 Danska odprla vrata beguncem iz Ukrajine, begunce iz Sirije pa pošilja domov?
14.37 Blizu Kijeva ubit ameriški novinar, dva dopisnika ranjena
14.25 London poziva Britance, naj odprejo vrata Ukrajincem
13.00 Načrtujejo vzpostavitev 14 humanitarnih koridorjev 
11.47 Številne aretacije na protivojnih protestih v Rusiji 
11.44 Ruske sile ugrabile še enega župana 
10.40 Prevrnil se je avtobus z ukrajinskimi begunci
9.55 V Lvovu več smrtnih žrtev 
9.10 Rusi napadli znameniti pravoslavni krščanski samostan 
8.07 V Kijevu se pripravljajo na srdit spopad 
6.30 Eksplozije so odjeknile v Lvovu 
6.17 Rusi napadajo blizu meje s Poljsko 
6.07 V Kijevu sestrelili dron z eksplozivom 
5.32 Streljanje na mesto Volnovaha
00.02 Poveljnik Nata: Rusija bi lahko uporabila kemično orožje 
22.23 Zelenski: Rusija je pripravljena na dialog 
21.48 Nemčija napovedala zračni most za begunce v Moldaviji
20.56 Rusi streljali na civiliste med poskusom evakuacije 
20.28 ZDA z orožjem in novo vojaško pomočjo Ukrajini

21.21 IMF ne izključuje plačilne nesposobnosti Rusije

Mednarodni denarni sklad (IMF) verjame, da se lahko zgodi, da Rusija zaradi sankcij ne bo več sposobna odplačevati svojih dolgov tujini, saj so njene rezerve tujih valut blokirane. Ruski finančni minister Anton Siluanov je sicer dejal, da je od 640 milijard dolarjev rezerv blokiranih 300 milijard.

Izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva je za ameriško televizijo CBS povedala, da Rusiji zaradi sankcij, uvedenih po njenem napadu na Ukrajino, grozi globoka recesija. Devalvacija rublja je že bistveno zmanjšala kupno moč Rusov, Rusija pa zaradi blokade sredstev njene centralne banke v tujini ne more stabilizirati rublja. "Rusija ima denar za servisiranje dolga, vendar ne more do njega," je dejala Georgieva.

Siluanov je za rusko televizijo Rossiyja-1 dejal, da jim je zahod blokiral 300 od 640 milijard dolarjev rezerv v tujini. Priznal je, da imajo zaradi tega težave z odplačevanjem nekaterih dolgov. "Nekaj zlatih in valutnih rezerv Rusije je na Kitajskem in tu še gre, čeprav zahod zelo pritiska na Kitajsko, da omeji odnose z Moskvo," je priznal Siluanov.

Zatrdil je, da bodo odnosi s Kitajsko ostali dobri in trdni, dolgove sovražnim državam, kot so ZDA in države EU, pa bodo odplačevali le v rubljih. Minister je dejal, da bo država podprla banke, ki so pod sankcijami, denarja za proizvodnjo osnovnih potrebščin pa naj bi bilo prav tako dovolj. Sicer pa dokler ima kupce za nafto in plin, bo Rusija imela denar tudi za nadaljevanje vojne.

19.53 "Rusija bi od Kitajcev imela orožje"

Rusija je Kitajsko prosila za vojaško opremo in orožje, poroča Financial Times. ZDA se zato bojijo, da se bo v invazijo Ukrajine vmešala tudi azijska velesila in spremenila razmerja moči v državi. ZDA se bodo o vplivu Kitajske posvetovale z zavezniki.

19.08 V Černobilu imajo spet elektriko

Iz državnega podjetja Ukrenergo so sporočili, da ima jedrska elektrarna Černobil spet dostop do električne energije in za zdaj ni več nevarnosti za uhajanje radioaktivnih snovi, poroča The Guardian.

17.45 V Mariupolju od začetka ruske invazije ubitih več kot 2.100 ljudi

V pristaniškem mestu Mariupolj na vzhodu Ukrajine je bilo od začetka ruske invazije ubitih več kot 2.100 prebivalcev, so danes sporočile lokalne oblasti. Mestu bo v kratkem zmanjkalo hrane in vode, so dodali.

"Do danes je v ruskih napadih umrlo 2.187 prebivalcev Mariupolja," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile mestne oblasti. Samo v zadnjih 24 urah je bilo mesto po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tarča 22 letalskih napadov, med katerimi je bilo odvrženih okoli sto bomb.

Medtem ko ruske oblasti trdijo, da napadajo izključno vojaške cilje, na ukrajinski strani poročajo o ruskih napadih na stanovanjske stavbe, otroško bolnišnico in infrastrukturo.

Mariupolj, ki ima okoli 400 tisoč prebivalcev, je že več dni obkoljen in tako odrezan od sveta. Po ukrajinskih navedbah so proruske vojaške enote prodrle do predmestja. Po poročanju BBC News so tamkajšnji prebivalci brez ogrevanja ob nizkih temperaturah.

To mesto velja za simbol ukrajinskega upora. Od začetka vojne v Donbasu na vzhodu Ukrajine leta 2014 se mu je večkrat uspelo ubraniti pred separatisti, ki so ga poskušali zavzeti, še navaja dpa.

17.15 V ruskem napadu ranjeni Nizozemci

V današnjem ruskem letalskem napadu na ukrajinsko vojaško oporišče pri Lvovu blizu meje s Poljsko je bilo po zadnjih podatkih ubitih 35 ljudi. Kot je še sporočil tamkajšnji guverner Maksim Kozicki, je 134 ljudi ranjenih.

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je sporočil, da je bil tarča napada učni center, v katerem se šolajo tudi pripadniki mednarodnih mirovnih enot. Tam naj bi bili še tik pred začetkom vojne v Ukrajini inštruktorji Nata.

Po navedbah dpa ni znano, ali so med smrtnimi žrtvami današnjega letalskega napada tudi tuji državljani. Nizozemski koordinator prostovoljcev Gert Snitselaar pa je popoldne sporočil, da je med ranjenimi več nizozemskih prostovoljcev, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo, da so v Javorivu "uničili 180 tujih plačancev in več kosov tujega orožja". Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so v napadu uporabili pametne izstrelke dolgega dosega.

15:51 "V 2–3 dneh pričakujemo podpis dogovora"

"Mirovni pogovori so zelo konstruktivni, pričakujem, da bomo v dveh ali treh dneh podpisali dogovor," je po poročanju ruske državne agencije TASS dejal ruski pogajalec Leonid Slucki. Po njegovih besedah obe strani zdaj pripravljata pravni okvir za glavna vprašanja. Več podrobnosti o morebitnem dogovoru ni znanih.

Ukrajina in Rusija sta za mizo od začetka invazije sedli že trikrat, včeraj pa so iz Kijeva sporočili, da se prek spleta nadaljujejo intenzivni pogovori med obema stranema. Rusija je v preteklih dneh od Ukrajine zahtevala med drugim priznanje neodvisnosti obeh separatističnih republik Doneck in Lugansk v regiji Donbas. Rusi so tudi zahtevali, da se Ukrajina zaveže, da se ne bo pridružila tako Natu kot Evropski uniji.

14.45 Danska odprla vrata beguncem iz Ukrajine, begunce iz Sirije pa pošilja domov?

Ko je Danska leta 2019 postala prva liberalna demokracija, ki je začela pošiljati begunce iz Sirije nazaj v domovino, so državo mnogi obsojali. Danes Danska, ki sicer nadaljuje morebitno sporne prakse ravnanja s sirskimi begunci, na široko odpira vrata Ukrajincem. In za njihovo sprejetje pripravlja posebno zakonodajo, ki jih bo ločila od drugih beguncev.

"Ko je vojna v Evropi in je napaden naš sosed, kar se zdaj dogaja v Ukrajini, ni nobenega dvoma. Moramo pomagati ljudem, na vse načine. Tudi s tem, da Ukrajince sprejmemo v našo družbo," je že takoj po začetku ruske invazije po poročanju CNN dejal danski zunanji minister Mattias Tesfaye. Danska vlada je v zadnjih dneh za pomoč Ukrajincem začela pripravljati posebno zakonodajo, ki bo Ukrajince izvzela iz obstoječih zakonov za pridobivanje azila, so za CNN potrdili iz vladajoče stranke Socialnih demokratov.

"Ukrajinci ne bodo del obstoječega sistema za azilante," so sporočili Socialni demokrati, ki želijo z novim zakonom Ukrajincem omogočiti, da se bodo lahko takoj zaposlili, dobili dovoljenje za bivanje v državi, začeli obiskovati izobraževalne institucije, dobili dostop do zdravstvenega sistema …

Danski vladi in vladajočim socialdemokratom pa mnogi očitajo dvoličnost, saj medtem ko odpirajo vrata države Ukrajincem, pospešeno pošiljajo domov begunce iz Sirije, čeprav v Siriji še vedno divja državljanska vojna in bodo življenja vrnjenih beguncev ogrožena. Iz vlade jim odgovarjajo, da na Danskem še vedno živi 30 tisoč Sircev ter da v Sirijo vračajo samo osebe, ki so ekonomski migranti, in ne begunci.

14.42 Varšava: Če bi Rusija uporabila kemično orožje, bi moral Nato resno razmisliti

Poljski predsednik Andrzej Duda je danes dejal, da bi morebitna ruska uporaba kemičnega orožja v Ukrajini pomenila "spremembo igre", pri čemer bi zveza Nato morala resno razmisliti o nadaljnjih korakih. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg možnosti, da bi Rusija uporabila takšno orožje, ne izključuje.

Če ruski predsednik Vladimir Putin "uporabi kakšno orožje za množično uničevanje, bo to povsem spremenilo igro", je Duda po navedbah francoske tiskovne agencije AFP povedal za britansko televizijo BBC. "Potem bo postalo zelo nevarno, ne le za Evropo, ne le za naš del Evrope," je dodal.

Po njegovih ocenah bo Putin posegel po vseh sredstvih, še posebej ker je po njegovem prepričanju to vojno "politično" že izgubil, vojaško pa v njej ni več sposoben zmagati.

14.37 Blizu Kijeva ubit ameriški novinar, dva dopisnika ranjena

Ameriški novinar Brent Renaud in njegov neimenovani sodelavec sta snemala na nadzorni točki, ko so ju presenetili streli. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, je 51-letnega Renauda naboj zadel v vrat in je bil na mestu mrtev, ranjenega kolega pa so odpeljali v bolnišnico.

Renaud je bil sodelavec ameriškega časnika New York Times, od koder pa so sporočili, da ga v Ukrajino niso napotili oni.

Sprva so iz Irpina poročali o enem ranjenem novinarju, pozneje pa je načelnik kijevske policije Andrij Nebitov na Twitterju zapisal, da sta bila ranjena dva tuja novinarja. Oba so odpeljali v bolnišnico, njuna identiteta pa ni znana.

14.25 London poziva Britance, naj odprejo vrata Ukrajincem

Program Domovi za Ukrajino bo omogočil "več deset tisočim" dostop do dela, zdravstvene oskrbe in izobraževanja, čeprav nimajo sorodnikov v Veliki Britaniji, je za televizijo Sky News po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal predstavnik vladnega kabineta Michael Gove.

Vlada po njegovih besedah poskuša doseči, da se "vsak razpoložljiv dom" odpre "tistim, ki bežijo pred pregonom". "V naši državi imamo veliko ljudi, ki so odprtega srca in lahko ponudijo dom. Enako velja za podjetja in dobrodelne sklade," je povedal.

Tisti, ki bodo ponudili streho nad glavo Ukrajincem, bodo prejeli 350 funtov (418 evrov) mesečno, s tem da se morajo zavezati, da jim bodo omogočili bivanje za najmanj šest mesecev. Pred tem bodo britanski gostitelji varnostno pregledani, da bi tako zagotovili varnost še posebej ženskam in otrokom iz Ukrajine.

Begunci bodo po poročanju AFP še vedno potrebovali vizum za bivanje na Otoku, a so postopki za njegovo pridobitev poenostavljeni.

Spletno stran, na kateri se lahko Britanci prijavijo za ponujanje zatočišča Ukrajincem, bodo zagnali v ponedeljek, prvi prihodi pa bodo mogoči predvidoma v tednu dni, je povedal Gove.

Po njegovih besedah, ki jih povzema časnik Guardian, so do zdaj izdali vizume več kot tri tisoč Ukrajincem, kar je tisoč več kot v četrtek.

Od torka večini ljudi iz Ukrajine ne bo več treba zaprositi za vizum, ampak bodo potrebovali samo ukrajinski potni list, navaja Guardian.

13.00 Načrtujejo vzpostavitev 14 humanitarnih koridorjev 

Iz Kijeva so sporočili, da je za danes načrtovana vzpostavitev 14 humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz ukrajinskih mest, Moskva pa je prvič od začetka invazije imenovala guvernerja na osvojenem ozemlju.

Konvoj z več tonami humanitarne pomoči bo znova poskušal doseči oblegano pristaniško mesto Mariupol, je povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereshchuk. V konvoju so tudi prazni avtobusi, ki naj bi ob vrnitvi prevažali prebivalce iz Mariupola v Zaporožje.

Do zdaj so vsi poskusi vzpostavitve humanitarnih koridorjev v Mariupolu propadli. Evakuirati bi morali mesto Polohi, pa tudi več drugih krajev na zahodu, severu in severovzhodu prestolnice Kijev in v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk.

11.47 Številne aretacije na protivojnih protestih v Rusiji 

Na novih protestih v Rusiji proti vojni v Ukrajini je bilo po navedbah aktivistov za zaščito človekovih pravic aretiranih več kot 60 ljudi. Aretacijam so bili priča na shodih v 14 mestih, je danes zjutraj sporočila organizacija OVD-Info.

Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa je pričakovati, da bo število aretiranih čez dan naraščalo.

Aretacije so med drugim potekale v Vladivostoku na skrajnem vzhodu Rusije, Irkutsku ob Bajkalskem jezeru in Tomsku v Sibiriji. Fotografije in videoposnetki na družbenih omrežjih kažejo, kako policisti v čeladah in polni opremi vlečejo posameznike.

Skupno je bilo v Rusiji po navedbah OVD-Info od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja aretiranih več kot 13.800 ljudi.

11.44 Ruske sile ugrabile še enega župana 

Ruske sile so ugrabile župana južnega mesta Dneprorudni Jehvena Matvejeva, je sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba. Dejal je, da so Matvejeva ugrabili "ruski vojni zločinci".

To je drugi ukrajinski župan, za katerega ukrajinske oblasti trdijo, da so ga ugrabile ruske sile. Spomnimo, v petek je bil po besedah ​​ukrajinskih oblasti aretiran župan Melitopola.

10.40 Prevrnil se je avtobus z ukrajinskimi begunci

V Italiji se je prevrnil avtobus s približno 50 Ukrajinci, pri čemer je ena oseba umrla, več je bilo ranjenih, piše Index.hr. Nesreča se je zgodila na avtocesti med Ceseno in Riminijem, na severovzhodni obali. Reševanje še poteka. 

Avtobus je na cesti A14 pri Ceseni iz nepojasnjenih razlogov zletel s ceste in se po navedbah policije prevrnil. Žrtev je bila 32-letna Ukrajinka, ki je ostala ukleščena v avtobusu in podlegla poškodbam.

9.55 V Lvovu več smrtnih žrtev 

V raketnem napadu na vojaško oporišče blizu Lvova je umrlo najmanj 35 ljudi, 134  je bilo ranjenih, so za Guardian sporočile službe za nujne primere.

Raketni napad se je zgodil ob 17.45. Dve veliki eksploziji je bilo mogoče videti v bazi približno 12 kilometrov od poljske meje.

"Okna so se tresla. Cela hiša je vibrirala. Bilo je temno. Nebo sta razsvetlili dve eksploziji," je povedal Stepan Čuma, reševalec, ki je odšel na intervencijo.

Povedal je, da so potrdili smrt 20 ljudi. 

9.10 Rusi napadli znameniti pravoslavni krščanski samostan 

V ruskem zračnem napadu je bil poškodovan pravoslavni samostan Svetogorska Lavra Svetega Vnebovzetja v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine.

Več ljudi je bilo ranjenih in odpeljanih v bolnišnico, druge pa so oskrbeli na kraju nesreče. Nihče ni bil ubit, je zapisano v sporočilu.

Eksplozija je odjeknila v soboto okoli 22. ure. Poškodovana so okna samostanskega templja in vrata bližnjega hotela.

V samostanu je bilo okoli 520 beguncev, med njimi 200 otrok. Skupaj je v mestu Svjatogirsk okoli deset tisoč beguncev in domačinov.

Samostanski škof metropolit Arsenij je dejal, da v Svjatogirsku ni vojaških enot, napad pa je bil izveden na "mirno mesto" in na eno najsvetejših krajev Ukrajine, poroča CNN. 

8.07 V Kijevu se pripravljajo na srdit spopad

V Kijevu se pripravljajo na srdit spopad za ukrajinsko prestolnico, Rusi se ji vse bolj približujejo. Grozi ji obkolitev. Vodja urada ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je po navedbah AFP dejal, da je Kijev dejansko že "oblegan", vojska in prostovoljci pa se pripravljajo, da bodo mesto branili od ulice do ulice. Kijevu se ruske sile približujejo s severa, zahoda in severovzhoda.

1 / 3
2 / 3
3 / 3

6.30 Eksplozije so odjeknile v Lvovu in Javorivu

Danes zjutraj so eksplozije odjeknile v zahodnem ukrajinskem mestu Lvov. 

Novinar Guardiana Lorenzo Tondo je povedal, da so prebivalce že tretjo noč zapored prebudile sirene za zračni napad. Danes so sirenam sledile eksplozije. 

Guverner regije je potrdil, da je Rusija danes zjutraj izstrelila 30 raket na kompleks približno 50 kilometrov jugozahodno od Lvova in približno 25 kilometrov od meje s Poljsko. 

Tarča napada je bilo danes zjutraj tudi letališče mesta Ivano-Frankivsk na zahodu države. Kot je na Facebooku objavil tamkajšnji župan Ruslan Marcinkiv, je šlo pri jutranjih eksplozijah "po prvih informacijah za napad na letališče". Kot so sporočili, je infrastruktura popolnoma uničena, po prvih podatkih žrtev ni. 

Sirene za zračni napad so se oglasile v več delih Ukrajine, poroča ukrajinska tiskovna agencija. Alarmi so bili sproženi v Žitomirju, zahodno od Kijeva, ter v zahodnih regijah Ternopil, Rivne in Ivano-Frankivsk.

6.07 V Kijevu sestrelili dron z eksplozivom 

Po navedbah uradnikov so ukrajinske varnostne sile v soboto popoldne v Kijevu sestrelile dron, piše BBC. 

Navedeno je, da je dron vseboval tri kilograme eksploziva. Porušen je bil v kijevskem okrožju Podil. Posledično je zagorelo v manjši poslovalnici banke.

5.32 Streljanje na mesto Volnovaha

V obstreljevanju je bilo močno poškodovano mesto Volnovaha, uničena je tudi lokalna bolnišnica.

Regionalni guverner je za ukrajinsko televizijo povedal, da "Volnovaha ne obstaja več".

00.02 Poveljnik Nata: Rusija bi lahko uporabila kemično orožje

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da bi Rusija lahko uporabila kemično orožje in da bi bila takšna poteza vojni zločin.

Stoltenberg je za nemški časnik Welt am Sonntag povedal, da si Kremelj izmišljuje lažne izgovore, da bi upravičil možno uporabo kemičnega orožja.

"V zadnjih dneh smo slišali absurdne obtožbe o laboratorijih za kemično in biološko orožje. Zdaj, ko so se pojavile te lažne obtožbe, moramo biti previdni, saj je mogoče, da bi Rusija pod krinko teh izmišljotin in laži načrtovala operacije s kemičnim orožjem. To bi bil vojni zločin," je dejal Stoltenberg.

Dodal je, da čeprav so se Ukrajinci do zdaj pogumno upirali ruski invaziji, bodo prihodnji dnevi verjetno prinesli še večje težave.

22.23 Zelenski: Rusija je pripravljena na dialog 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes za tuje novinarje v Kijevu ocenil, da je zaradi trdovratnega vojaškega odpora Ukrajine zaznati prve spremembe v drži Rusije. Dodal je, da je Moskva prvič v več kot dveh letih pripravljena na dialog, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Zdaj so se začeli pogovarjati, in ne samo postavljati ultimatov," je še dejal ukrajinski predsednik. Hkrati je tudi menil, da je vpetost zahodnih ukrajinskih partnerjev nezadovoljiva. V luči varnostnih zagotovil za svojo državo je še dejal, da Ukrajina Rusiji po "tako krvavi vojni ne more zaupati".

Dodal je, da Rusi ne morejo zavzeti Ukrajine. "Ruski napadalci nas ne morejo zavzeti. Nimajo moči, nimajo duha. Držijo se le nasilja, le terorja, le orožja. In tega imajo veliko," je dejal Zelenski.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek ocenil, da je zaznati prve pozitivne premike na pogovorih med obema stranema. Ti naj bi potekali vsakodnevno. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je za ruske medije dejal, da pogovori zdaj potekajo virtualno, kar je ukrajinska stran potrdila.

21.48 Nemčija napovedala zračni most za begunce v Moldaviji

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je danes sporočila, da Nemčija sodeluje z mednarodnimi partnerji pri vzpostavitvi zračnega mostu za ukrajinske begunce, ki so prispeli v Moldavijo.

Po srečanju z moldavskim zunanjim ministrom Nicujem Popescujem je Baerbockova dejala, da bo prvi tovrstni ukrep nemške vlade prevoz 2.500 ukrajinskih beguncev iz Moldavije neposredno v Nemčijo.

Med pobudami za pomoč Moldaviji so po besedah nemške zunanje ministrice tudi "zeleni koridorji" z avtobusi prek Romunije in neposredne letalske povezave iz Moldavije ali sosednjih držav.

20.56 Rusi streljali na civiliste med poskusom evakuacije 

Humanitarne razmere v Ukrajini se hitro slabšajo in so v številnih mestih že katastrofalne, je danes sporočila ruska vojska. Ukrajinska stran pa je poročala o streljanju na civiliste med poskusom evakuacije iz vasi Peremoga v bližini prestolnice Kijev, v katerem je umrlo sedem ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je danes sporočila, da so ruske čete v petek streljale na skupino evakuiranih žensk in otrok, ki je zapuščala vas Peremoga v bližini Kijeva. Umrlo je sedem ljudi, med njimi otrok. Število ranjenih ni znano.

Ukrajinska stran je ob tem še sporočila, da so ruske enote prisilile skupino evakuiranih, da se je po napadu vrnila v vas.

Peremoga je 36 kilometrov severovzhodno od Kijeva, od koder se ruski tanki pomikajo proti ukrajinskemu glavnemu mestu.

Ruska stran pa je danes, 17. dan invazije na Ukrajino, ki jo sama označuje kot posebno vojaško operacijo, poročala o poslabšanju humanitarnih razmer v Ukrajini.

"Žal se humanitarne razmere v Ukrajini še naprej hitro slabšajo, v nekaterih mestih so dosegle katastrofalne razsežnosti," je dejal vodja ruskega centra za nadzor nacionalne obrambe Mihail Mizincev. Ukrajinske "nacionaliste" je tudi obtožil, da postavljajo mine v stanovanjskih območjih in uničujejo ključno infrastrukturo, vključno s cestami in mostovi, zaradi česar civilisti nimajo elektrike ter so brez vode, hrane in zdravil.

Mizincev je razmere v pristaniškem mestu Mariupol na jugovzhodu Ukrajine opisal kot posebej hude. Ukrajinske "nacionaliste" je obtožil, da v obleganem mestu zadržujejo na stotine tisoč ljudi. "Na stotine tisoč ljudi, vključno s tujci, na silo zadržujejo nacionalisti," je dejal.

Obtožil je tudi ukrajinsko vojsko, da kot talce zadržuje skoraj sedem tisoč ljudi iz 16 držav in posadke več kot 50 tujih plovil.

20.28 ZDA z orožjem in novo vojaško pomočjo Ukrajini

Predsednik ZDA Joe Biden je odredil prodajo orožja in vojaško pomoč Ukrajini v višini 200 milijonov ameriških dolarjev (182 milijonov evrov), je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila Bela hiša.

Ameriški kongres je pred dnevi v okviru proračuna sprejel tudi 13,6 milijarde dolarjev vreden paket humanitarne in vojaške pomoči Ukrajini kot del ameriškega proračuna. Biden naj bi proračunski predlog podpisal prihodnji teden. Preden bodo ZDA pomoč dejansko izplačale, lahko sicer mine nekaj časa, navaja dpa.

Vladimir Putin Novice Kaj čaka Putina in kdo bi ga lahko zamenjal Mrtvašnica Novice Srhljivi prizori iz ukrajinske mrtvašnice: "Tako mladi so" Jeruzalem Novice Se bo usoda Ukrajine in Putina pisala v Jeruzalemu? #vŽivo Ulična umetnost Trendi Ulična umetnost proti vojni v Ukrajini #foto

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin