Obletnica 11. septembra v senci Sirije

Člani teroristične mreže Al Kaida so tistega jutra ugrabili štiri ameriška potniška letala s skupaj 266 ljudmi. Po eno ugrabljeno letalo je namenoma treščilo v dvojčka trgovinskega centra v New Yorku, eno pa v stavbo Pentagona v Washingtonu. Četrto ugrabljeno letalo je strmoglavilo na polje v Pensilvaniji. V najhujšem terorističnem napadu je umrlo okoli tri tisoč ljudi.

Napadi teroristov Al Kaide v New Yorku in Washingtonu so sprožili povračilne ukrepe administracije tedanjega predsednika Georgea W. Busha. Za prvo tarčo si je Washington izbral Afganistan. Tedaj je 90 odstotkov dežele pod Hindukušem nadzoroval talibanski režim pod vodstvom Mohameda Omarja, ki je dajal zavetje vodilnim možem Al Kaide. Operacija Trajna svoboda je stekla 7. oktobra. ZDA in zaveznice so talibane hitro pregnale z oblasti, decembra pa so Združeni narodi ustanovili Isaf, ki še danes skrbi za varnost v Afganistanu.

Boleča izkušnja v Iraku Bush je v govoru o stanju v državi konec januarja 2002 na "os zla" ob Iranu in Severni Koreji uvrstil še Irak. Sadam Husein, so zagotavljali Američani, je posedoval orožje za množično uničenje in zato pomenil grožnjo varnosti ZDA. Čeprav brez mandata Varnostnega sveta ZN, so ZDA z zaveznicami 20. marca 2003 napadle Irak. Maja je Bush razglasil zmago, Huseina, med iraško-iransko vojno zaveznika ZDA, pa so ujeli, obsodili in usmrtili. Padec režima ni pomenil konca nasilja, sledilo je krvavo nasilje med sunitskimi in šiitskimi skupinami ter pojav Al Kaide v Iraku. Bushev naslednik Barack Obama je napovedal umik ameriških vojakov iz Iraka, tam se nasilje nadaljuje še danes, vendar pa je precej v senci arabske pomladi in sprememb, ki jih je prinesla.

Ravno boleča izkušnja z Irakom, ki je bila zaradi številnih žrtev med ameriškimi vojaki deležna primerjav z Vietnamsko vojno, je eden od razlogov za veliko skeptičnost in nenaklonjenost predstavnikov ameriškega kongresa vojaškemu posredovanju v Siriji. Hkrati je med sirskimi uporniki vedno bolj prisotna stara znanka ZDA – Al Kaida – kar Zahod odvrača od oboroževanja upornikov proti režimu Bašarja Al Asada.

Dan pred 12. obletnico napadov 11. septembra bo Obama neposredno nagovoril Američane, da bi jih prepričal o nujnosti posredovanja v Siriji. Čaka ga težko delo, posredovanju nasprotuje več kot 60 odstotkov Američanov. Na dan obletnice naj bi o resoluciji o napadu na Sirijo odločal kongres, a so odločitev zaradi ruskega predloga o izročitvi sirskega kemičnega orožja prestavili. Doslej se je 150 članov predstavniškega doma izreklo proti resoluciji, nekaj več kot 20 pa za. Okoli 200 jih še ni odločenih. V senatu resolucijo podpira tretjina, tretjina je proti, tretjina je neodločenih.

Napad spremenil ameriški način življenja Anketa, ki jo je za USA Today opravil American Pulse, je pokazala, da 61 odstotkov vprašanih meni, da je teroristični napad trajno spremenil ameriški način življenja. Podoben odstotek jih je pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali je bil napad najbolj nepozaben dogodek njihovega življenja. Ob obletnici bodo pripravili številne uradne slovesnosti, kot so javna branja imen žrtev, polaganje vencev in dobrodelne akcije, več kot polovica Američanov, je pokazala anketa American Pulse, pa se bo dogodka spomnila na neuraden način, na primer z molitvijo ali minuto tišine.

Na kraju, kjer sta nekoč stala dvojčka, nastajata spomenik in muzej, tega naj bi ga odprli prihodnjo pomlad. Projekt so zaznamovali hurikan Sandy, ki je oktobra lani pustošil po vzhodni obali ZDA, ter spor med muzejem in lastnikom zemljišča, pristaniškimi oblastni New Yorka in New Jerseyja.