Sreda, 4. 6. 2025, 14.24
3 tedne, 1 dan
Prvi pogovor Putina in papeža Leona XIV.: kaj sta se pogovarjala?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,29
Iz Kremlja so sporočili, da se je ruski predsednik Vladimir Putin o vojni v Ukrajini pogovarjal tudi s papežem Leonom XIV.
Iz Kremlja so sporočili, da se je ruski predsednik Vladimir Putin o vojni v Ukrajini pogovarjal tudi s papežem Leonom XIV. in po pogovoru med drugim dejal, da se je papežu zahvalil za "njegovo pripravljenost prispevati k razrešitvi konflikta", zlasti za posredovanje pri humanitarnih vprašanjih.
20.42 Putin se je pogovarjal s papežem Leonom XIV.
19.06 Trump: Putin mi je rekel, da se mora Rusija odzvati na ukrajinski napad
19.01 Rusija kritična do Nata pred začetkom vojaške vaje v Baltskem morju
17.25 Putin ostro kritiziral ukrajinsko oblast
16.06 Zelenski ruski memorandum s pogoji za mir označil za ultimat
15.46 Evropska komisija predlaga podaljšanje začasne zaščite za Ukrajince
14.27 Moskva: Ukrajinski napad na Krimski most ni povzročil škode
20.42 Putin se je pogovarjal s papežem Leonom XIV.
Iz Kremlja so sporočili, da se je ruski predsednik Vladimir Putin o vojni v Ukrajini pogovarjal tudi s papežem Leonom XIV. in po pogovoru med drugim dejal, da se je papežu zahvalil za "njegovo pripravljenost prispevati k razrešitvi konflikta", zlasti za posredovanje pri humanitarnih vprašanjih.
Po navedbah Kremlja se je ruski predsednik zavzel za poglobitev odnosov s Svetim sedežem na podlagi "skupnih duhovnih in etičnih vrednot".
Vendar pa je ob tem Ukrajino znova obtožil terorizma in dejal, da "režim v Kijevu stavi na zaostrovanje konflikta in izvajanje sabotažnih dejanj proti civilni infrastrukturi na ruskem ozemlju".
19.06 Trump: Putin mi je rekel, da se mora Rusija odzvati na ukrajinski napad
"Pravkar sem sklenil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. (...) Razpravljala sva o ukrajinskem napadu na ruska letala in o različnih drugih napadih, ki sta jih izvedli obe strani. Pogovor je bil dober, vendar ne takšen, ki bi vodil k takojšnjemu miru," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.
Kot je še dodal, mu je Putin v več kot enournem pogovoru povedal, da se bo Moskva odločno odzvala na nedavni ukrajinski napad na ruska letališča.
Ukrajinska vojska je namreč pred dnevi izvedla obsežne napade z droni na ruska vojaška letala. Po podatkih ukrajinske varnostne službe (SBU) so v usklajeni operaciji napadli štiri vojaška letališča in uničili ali poškodovali več kot 40 bojnih in izvidniških letal. Operacijo so ukrajinske sile načrtovale leto in pol.
Ukrajina je nato v sredo izvedla tudi nov napad na Krimski most, ki Rusijo povezuje s polotokom Krim, ki ga zaseda od leta 2014. Ukrajinska varnostna služba je po napadu trdila, da je most močno poškodovan, Moskva pa, da napad ni povzročil nobene škode.
19.01 Rusija kritična do Nata pred začetkom vojaške vaje v Baltskem morju
Rusija je danes kritizirala vojaško vajo zveze Nato v Baltskem morju, ki se bo začela v četrtek in bo trajala do 20. junija. Moskva je redno vajo BALTOPS označila za provokacijo in obtožila zavezništvo, da se z njo pripravlja na vojaški spopad proti Rusiji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
"Od 5. do 20. junija bo v Baltskem morju potekala 54. pomorska vaja Baltske operacije (BALTOPS). Letos bo sodelovalo približno 50 ladij in drugih plovil, več kot 25 letal in približno devet tisoč vojakov iz 17 držav," je na svoji spletni strani v začetku tedna sporočila zveza Nato.
V vaji pod vodstvom ZDA bodo sodelovale še Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Italija, Latvija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Švedska, Turčija in Združeno kraljestvo.
V Moskvi so bili danes kritični do Natove vojaške vaje v Baltiku, češ da se zavezništvo z njo pripravlja na soočenje z Rusijo, navaja DPA.
"Gre za doseganje premoči na vseh področjih: na kopnem, na morju in v zraku. Seveda so tovrstne vaje izjemno provokativne. Vojaške dejavnosti Nata ocenjujemo kot del priprav na spopad z Rusijo," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško.
Rusija je edina izmed devetih držav ob obali Baltskega morja, ki ni članica zveze Nato. Ruska mornarica sicer od 27. maja prav tako izvaja vojaške vaje na tem območju, njihov namen pa je "preizkušanje zmogljivosti pri obrambi oporišč". V ruski vaji po navedbah DPA sodeluje več kot 20 različnih plovil, okrog 25 letal in helikopterjev ter približno tri tisoč vojakov.
17.25 Putin ostro kritiziral ukrajinsko oblast
Ruski predsednik Vladimir Putin je v prvem odzivu na uničujoče ukrajinske napade poudaril, da "kijevski režim ne potrebuje miru" in da za sedanje oblasti v Kijevu mir "verjetno pomeni izgubo oblasti". Putin trdi, da je bila odločitev o napadih sprejeta na politični ravni v Ukrajini, cilj pa da je bil ustrahovati Rusijo.
Po njegovih besedah se ukrajinske sile umikajo vzdolž celotne fronte in trpijo velike izgube, zato oblasti v Kijevu prehajajo na organiziranje terorističnih napadov. Putin je ponovil, da se Moskva boji, da se "nelegitimni režim v Kijevu spreminja v teroristično organizacijo", kar, kot trdi, potrjujejo napadi na civilno prebivalstvo, kot so tisti v Brjanski regiji.
Tam je iztiril vlak, potem ko se je nanj zrušil avtocestni most. Pri tem so umrli strojevodja in šest drugih oseb. Poškodovanih je bilo še okoli 69 ljudi, med njimi trije otroci, ki so potovali z vlakom iz Moskve v Klimov. Moskva je za zrušenje mosta obtožila Ukrajino. "Kar se je zgodilo v Brjansku, je bil ciljno usmerjen napad na civiliste. Po vseh mednarodnih normah se takšna dejanja imenujejo terorizem," je dejal Putin.
Dodal je še, da so bili "napadi na civiliste namenjeni motenju drugega kroga pogajanj" in da bo Ukrajina vsakršen premor v bojih izkoristila za novo oborožitev, nasilno mobilizacijo in pripravo novih napadov. Ruski predsednik Putin je tudi zatrdil, da ukrajinski sponzorji "postajajo sostorilci teroristov".
Poudaril je še, da po njegovem mnenju ukrajinskemu vodstvu primanjkuje politične kulture in si dovoli žaliti tiste, s katerimi naj bi se poskušalo pogajati.
16.06 Zelenski ruski memorandum s pogoji za mir označil za ultimat
Ruski memorandum s pogoji za mir je ultimat ruske strani do Ukrajine, je danes povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Prepričan je, da se Moskva pogaja le zato, da bi odložila uvedbo novih ameriških sankcij, in dodal, da je nadaljevanje pogajanj v Istanbulu na trenutni ravni delegacij nesmiselno.
"To ni memorandum o soglasju. Vsaj memorandum o soglasju bi morali podpisati dve strani. (...) Zato ga ne moremo imenovati memorandum. Navsezadnje gre za ultimat ruske strani do nas," je na novinarski konferenci v Kijevu povedal Zelenski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Moskva je namreč na ponedeljkovem drugem krogu pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu predstavila memorandum s svojimi pogoji za mir v Ukrajini. Ta med drugim zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije, popoln umik ukrajinskih sil s teh ozemlj, omejitev števila pripadnikov ukrajinskih sil ter vojaško nevtralnost Ukrajine.
Zelenski je medtem danes izjavil tudi, da je nadaljevanje pogajanj v Istanbulu na trenutni ravni delegacij nesmiselno. "Pripravljeni smo na izmenjave, toda nadaljevati diplomatska srečanja v Istanbulu na ravni, ki ne rešuje ničesar več, je po mojem mnenju nesmiselno," je dodal.
Volodimir Zelenski je izjavil, da je nadaljevanje pogajanj v Istanbulu na trenutni ravni delegacij nesmiselno.
Prepričan je, da Rusija mirovne pogovore vodi le zato, da bi odložila morebitno uvedbo novih ameriških sankcij. Ob tem je zaveznice pozval h krepitvi pritiska na Moskvo. "Rusiji ne smemo dovoliti, da bi zameglila resničnost ali zavajala svet. Moskvo je treba prisiliti v diplomacijo," je poudaril.
Prav tako je znova izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. "Na takšno srečanje smo pripravljeni kadarkoli," je nadaljeval Zelenski in predlagal, da se pred srečanjem trojice vzpostavi prekinitev ognja.
Ukrajina in Rusija sta se na ponedeljkovih pogajanjih v Istanbulu dogovorili le o novi obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov. Glede tega pa je Zelenski naznanil, da sta državi konec tedna pripravljeni izmenjati ujete vojake.
"Ruska stran je posredovala informacije, da bo konec tedna – v soboto in nedeljo – lahko prepeljala petsto ljudi, petsto pripadnikov naše vojske. Pripravljeni bomo zamenjati ustrezno število vojnih ujetnikov," je dodal.
15.46 Evropska komisija predlaga podaljšanje začasne zaščite za Ukrajince
Evropska komisija je danes predlagala podaljšanje začasne zaščite za ukrajinske begunce v EU, ki bežijo pred vojno, do marca 2027. To bo zagotovilo stabilnost in nadaljnjo zaščito, hkrati pa utrlo pot za varno vrnitev ljudi domov, ko bodo pogoji za to izpolnjeni, poudarjajo v Bruslju.
EU je Ukrajincem po ruski invaziji februarja 2022 podelila začasno zaščito. Ta ukrep je bil večkrat podaljšan in trenutno veljavni ukrep naj bi se iztekel marca prihodnje leto.
Ker Rusija nadaljuje napade, razmere v Ukrajini pa ostajajo nestabilne, je Evropska komisija danes predlagala, da se ukrajinskim beguncem dovoli bivanje v EU za dodatno leto, do 4. marca 2027.
To bo zagotovilo pravno varnost osebam, ki uživajo začasno zaščito, in državam članicam, s čimer bodo zagotovili, da bodo enaki standardi zaščite še naprej veljali po vsej EU. Hkrati pa bo to tlakovalo pot za prehod z začasne zaščite, ko bodo izpolnjeni potrebni pogoji, poudarjajo v Bruslju.
"Od leta 2022 zagotavljamo zaščito tistim, ki bežijo pred rusko agresijo proti Ukrajini, in to počnemo še naprej," je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Skupaj z Ukrajino utiramo pot ljudem, da se bodo lahko vrnili in obnovili svoje domove, ko bo to varno," je dodala.
V Evropski uniji je kot beguncev registriranih približno 4,3 milijona Ukrajincev, največ pa jih gostijo Nemčija, Poljska in Češka.
Da bi zagotovila stabilnejšo in trajnejšo perspektivo, Komisija državam članicam predlaga tudi, naj se pripravijo na usklajen prehod z začasne zaščite. Predlagani ukrepi obravnavajo potrebe tistih, ki prebivajo v EU, in potrebo Ukrajine po obnovi države, vključno s podpiranjem varnega, prostovoljnega in dostojnega vračanja ter reintegracije.
"Ukrajina potrebuje svoje ljudi," je v izjavi dejal evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner. "Ukrajincem moramo pomagati pri sprejemanju premišljenih odločitev o njihovi prihodnosti, pa naj bo to vrnitev domov ali nadaljnja podpora Ukrajini od tukaj," je dodal.
14.27 Moskva: Ukrajinski napad na Krimski most ni povzročil škode
Ukrajinska varnostna služba SBU je v torek na Telegramu objavila, da so minirali enega od podvodnih stebrov mostu. Ob tem je objavila posnetek eksplozije in navedla, da je most močno poškodovan.
"Res se je zgodila eksplozija," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, a obenem zanikal, da bi nastala škoda. "Nič ni bilo poškodovano. Most deluje," je pojasnil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ukrajina je 19-kilometrski most čez Kerško ožino napadla že večkrat, odkar je Rusija februarja 2022 začela vojaško ofenzivo proti sosednji državi.
Zadnji napad na cestni in železniški most, ki ga je Rusija začela graditi kmalu po zasedbi ukrajinskega polotoka leta 2014, je julija 2023 terjal dve smrtni žrtvi. Ukrajina trdi, da se most uporablja za premike ruskih čet in vojaške opreme, zaradi česar je legitimna tarča.
Ruska vojska je medtem danes poročala o novih uspehih na terenu. Kot je na Telegramu sporočilo obrambno ministrstvo, so ruske sile prevzele nadzor nad vasjo Kindrativka v ukrajinski regiji Sumi, približno tri kilometre od ruske meje.
Po poročanju AFP gre za zadnjo v nizu osvojenih vasi, s čimer si Rusija prizadeva vzpostaviti tako imenovano varnostno območje znotraj ukrajinskega ozemlja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejšnji mesec opozoril, da Moskva ob meji zbira približno 50 tisoč vojakov za novo ofenzivo v ukrajinski regiji Sumi.
Po navedbah ukrajinskih oblasti so bili v ruskem raketnem napadu na Sumi v torek ubiti štirje ljudje, 30 pa ranjenih. Danes zjutraj pa je bila v ruskih napadih z droni na mesto, od koder je bilo slišati več eksplozij, ranjena ena oseba, poročajo ukrajinski mediji.
