Obama s svojim proračunom združil demokrate in republikance

Pri tem mu je uspelo združiti tako republikance kot demokrate, saj je predlog za oboje nesprejemljiv.

Republikanci so proti, ker Obama predlaga nove davčne prilive, demokrati pa so proti predvsem zato, ker predlaga upočasnitev rasti zveznih pokojnin in druge socialne porabe. Neodvisni senator iz Vermonta Bernard Sanders, ki glasuje z demokrati, je napovedal, da se bo proti Obamovemu predlogu boril z vsemi močmi.

Primanjkljaj prvič pod mejo 1000 milijard dolarjev Obama je na predstavitvi proračuna v Beli hiši zagotovil, da gre za odgovorno in uravnoteženo pot v smeri zmanjšanja primanjkljaja ter ustvarjanja novih delovnih mest. Njegov predlog proračuna za 2014 je vreden skoraj 3800 milijard dolarjev in bo prvič po letu 2008 znižal primanjkljaj pod mejo 1000 milijard dolarjev. Bilo bi ga naj za 744 milijard, kar je 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Predlog je osnova za desetletje proračunov in do leta 2016 naj bi se primanjkljaj zmanjšal na obvladljivih 2,8 odstotka BDP, do leta 2023 pa na 1,7 odstotka.

Obama svojemu predlogu pravi veliki kompromis, na katerega pa žal trenutno ni pripravljena nobena stran. Predsednik proračunskega odbora v predstavniškem domu republikanec Paul Ryan iz Wisconsina je že pred Obamovo objavo predloga povedal, da je nesprejemljiv, ker so republikanci glede davkov že sprejeli vse kompromise, ki so jih bili pripravljeni sprejeti. Zanje novi davčni prilivi pridejo v poštev morda le v okviru pogajanj o celoviti reformi davčne zakonodaje v ZDA.

Obamov predlog predvideva znižanje proračunskega primanjkljaja v naslednjih desetih letih še za dodatnih 1800 milijard. S tem, kar so sprejeli doslej, bi se primanjkljaj potem v desetletju znižal za skupaj 4300 milijard. Republikanski predlog predvideva znižanje za 4600 milijard dolarjev, kar bi dosegli le z manjšo porabo oziroma, kot temu pravijo demokrati, s popolnim uničenjem socialne pravičnosti v ZDA. Znižali oziroma privatizirali bi pokojnine, odpravili zdravstveno reformo in zmaličili cel kup druge porabe, razen vojaške.

Manj davčnih olajšav za najbogatejše Obama želi v desetih letih nabrati 580 milijard dolarjev z omejitvijo davčnih olajšav za dva odstotka najbogatejših gospodinjstev v ZDA. Pri tem uvaja tako imenovano Buffettovo pravilo, da milijonarska gospodinjstva plačajo najmanj 30 odstotkov davka na dohodek.

V naslednjih desetih letih bi Obama Pentagonu odvzel še 100 milijard porabe, prav toliko pa vsej ostali porabi. Za kar 400 milijard dolarjev bi se zmanjšala poraba za program zveznega zdravstvenega zavarovanja za starejše s povišanjem prispevkov za premožne upokojence in znižanjem cen zdravil. Obama želi prav tako odvzeti 200 milijard dolarjev za kmetijske subvencije.

Za demokrate je največji problem sprememba formule za izračunavanje višine pokojnin. Te sedaj rastejo v skladu z inflacijo, Obamov predlog pa rast upočasnjuje na izviren način. Poenostavljeno povedano to pomeni, da se pokojnina ne bo povišala glede na krompir, ki stane 10 dolarjev, ampak bi birokrati ugotovili, da lahko upokojenci kupijo tudi krompir za npr. pet dolarjev. S tem bi Obama v desetih letih proračunu prihranil 130 milijard dolarjev.

Obama predlaga povečanje porabe Dodatna ovira za republikance je tudi to, da Obama predlaga tudi povečanje porabe. Za infrastrukturne projekte želi nameniti dodatnih 50 milijard dolarjev, milijarda bi šla za 15 inovacijskih centrov po ZDA, več milijard za zagotovitev predšolske vzgoje za vse otroke od štiri let starosti naprej. Vse to naj ne bi povečalo primanjkljaja, ampak se krije z višjimi davki in nižjo porabo drugje. Vzgojo otrok bi Obama financiral z višjimi davki na tobačne izdelke.

Obama v Beli hiši gosti nekaj republikanskih senatorjev, s katerimi se bo pogovarjal o proračunu, kakor tudi o drugih perečih problemih, kot je reforma imigracijske in orožarske zakonodaje. Vendar pa se bodo pogajanja o proračunu prav zagnala šele konec maja, ko bo politikom in gospodarstvu spet tekla voda v grlo zaradi meje javnega dolga.

Republikanci so januarja dovolili, da do tedaj dovoljena meja javnega dolga (16.400 milijard dolarjev) do 19. maja raste brez določitve nove meje. Javni dolg trenutno znaša že okrog 16.800 milijard dolarjev in 19. maja bo potrebno spet postaviti mejo ali pa podaljšati veljavnost januarske odločitve.