Obama o prisluškovanju: Program ni tajen, ampak zaupen

Predsednik ZDA Barack Obama je v San Joseju v Kaliforniji, kjer je sicer zagovarjal svojo zdravstveno reformo, dejal, da programi nadzora NSA pomagajo preprečiti teroristične napade. "Zmerni posegi v pravico do zasebnosti, ki so povezani s pridobivanjem podatkov o telefonskih klicih brez njihove vsebine so vredni rezultata," je dejal Obama in zagotovil, da nihče ne prisluškuje telefonskim klicem.

Predsednik ZDA pravi, da obveščevalci gledajo le telefonske številke in trajanje klica. Ne iščejo pa imen in ne gledajo vsebine, ampak se prebijajo skozi te podatke, ki lahko privedejo do določenih sledi, ki lahko oblastem pomagajo preprečiti teroristične naklepe. "Program ni tajen, ampak zaupen in člani kongresa so s tem seznanjeni," je zagotovil Obama.

Clapper je sicer priznal, da ameriška vlada zbira komunikacijske podatke od internetnih podjetjih, vendar je poudaril, da so tarča takšne politike le "neameriške osebe". Politika vohunjenja "ne more biti namerno uporabljena proti kateremukoli ameriškemu državljanu, katerikoli drugi ameriški osebi ali komurkoli, ki je znotraj ZDA", je sporočil. Odzival se je na poročanje Washington Posta, da so ameriške agencije neposredno dobivale podatke iz serverjev devetih internetnih podjetij, da bi sledile ljudem. Vodilni ameriški internetni giganti sicer zanikajo, da so vladnim agentom dali neposredni dostop do svojih centralnih serverjev, Agencija za nacionalno varnost (NSA) pa je potrdila, da je na skrivaj zbirala podatke o na milijone telefonskih pogovorih.

Objava naloga ameriškega tajnega sodišča o nadzorovanju telefonskih klicev strank telekomunikacijskega podjetja Verizon v britanskem Guardianu je prvi konkreten dokaz, da ameriška vlada vohuni ne le za tujci, ampak tudi za svojimi državljani, čeprav to ne bi smelo biti veliko presenečenje, saj ameriški mediji o tem poročajo že od leta 2005. "Vsi skupaj bi se morali malce pomiriti, saj ne gre za nič novega. Kot vem, tole poteka že najmanj sedem let. Ta program je preprečil večino terorističnih napadov, čeprav seveda ni popoln," je dejal vodja senatne večine, demokrat iz Nevade Harry Reid.

Afera dobiva vse večjo razsežnost zaradi objave ukaza sodnika tajnega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa) Rogerja Vinsona, da mora Verizon NSA vsak dan predati podatke o milijonih telefonskih klicev znotraj in zunaj ZDA. O obstoju progama prisluškovanja ne le tujcem, ampak tudi Američanom je prvi pisal časopis New York Times leta 2005. Sledili so še drugi mediji, vendar večjega razburjenja v ZDA ni bilo, saj je administracija predsednika Georgea Busha mlajšega to opravičila z vojno proti terorizmu.

Enako zdaj počne tudi administracija Baracka Obame, ki je leta 2008 kandidiral s platformo nasprotovanja ekscesom Busheve administracije v vojni proti terorizmu. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je novinarjem zagotovil, da gre za zakonit program, ki je bistvenega pomena za obrambo pred terorističnimi napadi.

NSA ne prisluškuje pogovorom, ampak zbira podatke ter z računalniškimi analizami ugotavlja vzorce. Če se komu potem zdi, da nekdo komunicira s teroristi, morajo organi pregona nazaj na sodišče po nalog za prisluškovanje. Težava je v tem, da so računalniške analize nezanesljive in vlada potem prisluškuje številnim, ki nimajo nič s terorizmom.

Kaj nato počnejo s temi informacijami, ne ve nihče razen "poklicanih". Republikanski senator Lindsey Graham iz Južne Karoline v tem ne vidi težav. "Če ne komuniciraš s teroristi, se nimaš česa bati," je dejal v obrambo vohljanja za Američani in tujci.

Organizacije za zaščito državljanskih pravic in svoboščin so že vlagale tožbe proti takšnemu početju vlade, vendar pa sodišča zavračajo tožbe kot neutemeljene, ker tožniki ne morejo dokazati, da se jim je prisluškovalo. Tega ne morejo dokazati, ker jim vlada z zaščito sodišč ne da podatkov in se pri tem celo sklicuje na varovanje pravice do zasebnosti. Nemogoče je tudi tožiti podjetja, kot je Verizon, ker morajo izpolnjevati zahteve vlade, poleg tega jim je kongres podelil imuniteto.

Ukaz o Verizonu je objavil 46-letni ameriški bloger Glenn Greenwald, po izobrazbi pravnik. Zdaj pričakuje pregon vlade, čeprav za zapahe ne bo šel tako hitro, ker s svojim partnerjem po poročanju New York Timesa živi večinoma v Braziliji. Njegovo razkritje odmeva tudi zato, ker sledi poplavi škandalov Obamove administracije, od nadlegovanja konservativnih organizacij s strani davkarije do vohunjenja in preganjanja novinarjev.

Guardian je v četrtek skupaj s časopisom Washington Post razkril obstoj še enega tajnega programa NSA. Program, Prism (prizma) izvaja tudi zvezni preiskovalni urad FBI, ki skupaj z NSA zbira podatke o elektronski pošti, videoposnetkih, fotografijah in drugih dokumentih naročnikov največjih spletnih podjetij v ZDA Microsoft, Yahoo, Google, Facebook, PalTalk, AOL, Skype, YouTube in Apple. Za zdaj ni jasno, ali le iščejo vzorce ali pa tudi prebirajo zasebno komunikacijo. Znano je, da je kongres s tem seznanjen kot tudi pristojna sodišča. Vse skupaj je posledica patriotskega zakona, ki v imenu boja proti terorizmu dovoljuje ameriški vladi, da počne stvari, ki bi bile pred 11. septembrom 2001 nekaj povsem nesprejemljivega za Američane.

Demokratska senatorja Ron Wyden iz Oregona in Mark Udall iz Kolorada, ki že leta zaman opozarjata na sporne programe nadzora in prisluškovanja, sta objave v Guardianu vesela, ker pričakujeta začetek resnejše razprave. Wyden je marca na zaslišanju v senatnem odboru za obveščevalne zadeve Clapperja naravnost vprašal, ali NSA zbira podatke o milijonih Američanih. Wyden je poznal resnico, vendar o njej zaradi zakonske prepovedi ni mogel javno govoriti. Clapper je najprej zanikal, ob Wydenovem vztrajanju pa je odvrnil, da morda res, vendar pa povsem nenamerno in včasih tako mimogrede. Clapper v luči objave ukaza sodnika o Verizonu še ni "prilagodil" svoje marčevske izjave.