Nedelja, 22. 1. 2023, 7.25
1 leto, 3 mesece
Macron in Scholz poudarila pomen sodelovanja in vodilne vloge obeh držav v EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
3
Popoldne se bosta na skupni seji sestali še vladi Francije in Nemčije.
Francoski predsednik Emmanuel Macon je danes dejal, da bi morali biti Nemčija in Francija pionirki pri razvoju Evrope, nemški kancler Olaf Scholz pa je poudaril, da je sodelovanje med državama ključno za Evropo. V Parizu danes potekajo slovesnosti ob 60-letnici elizejske pogodbe, popoldne se bosta sestali tudi vladi obeh držav.
"Nemčija in Francija, ki sta odprli pot sprave, morata biti pionirki pri ponovnem zagonu Evrope," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na slovesnosti na pariški univerzi Sorbona dejal Macron. Zavzel se je za oblikovanje novega energetskega modela, ki bo spodbujal inovacije in nove tehnologije, EU pa je označil za geopolitično silo.
Da je sodelovanje med sosedama ob Renu ključno za prihodnost Evrope, pa je poudaril Scholz. "Prihodnost, tako kot preteklost, je v sodelovanju med državama, ki sta vodilni sili združene Evrope," je dejal. Franciji se je zahvalil za prijateljstvo, govor pa je nemški kancler prebral v francoščini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Pariz in Berlin bosta podpirala Ukrajino, "dokler bo to potrebno"
Macron in Scholz sta tudi obljubila, da bosta Pariz in Berlin podpirala Ukrajino za obrambo evropskega miru, "dokler bo to potrebno".
S slovesnostjo so obeležili 60 let pogodbe, ki je 18 let po koncu druge svetovne vojne zapečatila spravo in potrdila prijateljstvo med poprej sprtima državama. Pogodbo sta 22. januarja 1966 podpisala takratni nemški zvezni kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle.
Popoldne se bosta na skupni seji sestali še vladi Francije in Nemčije. Skupna seja je bila predvidena že jeseni, a so jo v luči nesoglasij preložili na danes. Na seji naj bi se glede na napovedi Pariza in Berlina posvetili gospodarstvu, energiji, obrambi in evropski politiki. Po koncu je pričakovati skupno izjavo o prihodnosti Evrope.
Voditelja obeh držav sta se v skupni izjavi pred vrhom zavzela za okrepitev suverenosti EU, v tej luči pa za okrepljeno vlaganje v oborožene sile in orožarsko industrijo, da bi lahko EU okrepila svoje obrambne zmožnosti.
V Parizu niso bili zadovoljni z ravnanjem Nemčije v energetski krizi
Državi, ki veljata za gonilno silo znotraj EU, sta se v minulem letu razhajali zlasti pri iskanju strategije za kljubovanje porastu cen energije, glede uporabe jedrske energije in oboroževanja na ravni Evrope.
V Parizu denimo niso bili zadovoljni z ravnanjem Nemčije v energetski krizi. Nemčija je nasprotovala kapici na cene plina in obenem pripravila 200 milijard evrov vreden načrt pomoči podjetjem in gospodinjstvom zaradi visokih cen energentov. Države članice EU so naposled sicer dosegle dogovor o cenovni kapici.
Francoze je zmotil tudi nemški načrt o vzpostavitvi evropske zračne obrambe s še 14 državami, med katerimi ni Francije. Jabolko spora med državama je tudi izdelava nove generacije evropskih bojnih letal.
Voditelja obeh držav sta se v skupni izjavi pred vrhom zavzela za okrepitev suverenosti EU, v tej luči pa za okrepljeno vlaganje v oborožene sile in orožarsko industrijo, da bi lahko EU okrepila svoje obrambne zmožnosti. Voditelja napovedujeta tudi zavzemanje za okrepitev konkurenčnosti in inovacij.
V Parizu sta se danes sestali tudi parlamentarni delegaciji Francije in Nemčije pod vodstvom predsednic parlamentov, Francozinje Yael Braun-Pivet in Nemke Bärbel Bas. V Panteonu sta se poklonili francoski političarki in nekdanji predsednici Evropskega parlamenta Simone Veil, ki sta jo označili za veliko Evropejko in žensko trdnih prepričanj.
Macron in Scholz sta obljubila, da bosta Pariz in Berlin podpirala Ukrajino za obrambo evropskega miru, "dokler bo to potrebno".
3