Ob 28. obletnici genocida v Srebrenici pokop 30 žrtev

Med danes pokopanimi žrtvami je najmlajši 15-letnik, najstarejši pa 65-letni moški. Pokopali bodo tudi posmrtne ostanke očeta in sina. Z njimi bo v spominskem centu v Potočarih pokopanih skupno 6.752 žrtev genocida, saj se nekateri svojci odločijo tudi za pokop zunaj centra.

Gre sicer za posmrtne ostanke, ki so jih našli v več množičnih grobiščih, v katera so pripadniki vojske Republike Srbske prekopavali trupla, da bi skrili sledi svojih zločinov. Zaradi te prakse še vedno pogrešajo okoli tisoč žrtev genocida.

Današnje slovesnosti se bo med drugim udeležil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, ki je v dneh pred obletnico napovedal odločno ukrepanje proti tistim, ki genocid v Srebrenici zanikajo. Med njimi je tudi predsednik srbske entitete Republike Srbske Milorad Dodik, ki tako kot uradni Beograd trdi, da je bil tam storjen "hud zločin".

Evropska komisarka: S tem bi pokazali, da smo na strani resnice

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je prav zaradi tega zanikanja dejala, da je čas, da se 11. julij razglasi za mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. To, da je bil tam storjen genocid, namreč "ni mnenje, temveč zgodovinsko dejstvo, ki so ga pravno ugotovili Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Meddržavno sodišče in nacionalna sodišča". S tem bi mednarodna skupnost pokazala, da je na strani resnice, je dejala. Za okoli 50 obsojencev so sicer sodišča zaradi tega genocida izrekla več kot 700 let zapora.

Žrtvam genocida so se tako kot že vrsto let tudi letos poklonili na pohodu miru, na katerem je letos okoli tri tisoč ljudi prehodilo sto kilometrov dolgo pot, po kateri je na t. i. maršu smrti okoli 15 tisoč večinoma moških po padcu enklave poskušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli.

EU ob obletnici obsodila zanikanje genocida v Srebrenici

Spravo je mogoče graditi samo na resnici, miru in pravici, zanikanja genocida, zgodovinskega revizionizma ter čaščenja vojnih zločincev pa ne smemo tolerirati, sta v izjavi ob današnji 28. obletnici genocida v Srebrenici poudarila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.

"Evropa se spominja svoje odgovornosti in nezmožnosti, da bi zaščitila. Danes, ko na evropski celini znova divja vojna, se zavezujemo, da bomo bolje branili mir in varovali življenja," sta v ponedeljek zvečer v izjavi zapisala Borrell in Varhelyi.

Izpostavila sta, da je bila pred 28 leti spisana ena najtemnejših zgodb evropske zgodovine ter da EU deli bolečino in žalost s sorodniki in prijatelji vseh žrtev genocida v Srebrenici. V državah članicah EU je sicer danes evropski dan spomina na žrtve tega genocida.

Ob tem sta Borrell in Varhelyi potrdila podporo Bosni in Hercegovini in zavezanost Evropske unije njeni suverenosti, neodvisnosti ter ozemeljski celovitosti. "Prihodnost Bosne in Hercegovine kot države kandidatke je znotraj Evropske unije," sta dodala.

Slovenija ob obletnici svari pred relativizacijo genocida v Srebrenici

Dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici je za nas opomin, da tega dogodka ne smemo nikoli pozabiti, zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov pa sta nesprejemljiva, so v sporočilu za javnost ob današnji 28. obletnici genocida v Srebrenici zapisali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

"Na današnji dan se spominjamo nedolžnih žrtev, ki so bile umorjene na grozovit način, sredi Evrope, pred očmi mednarodne skupnosti. Zgodil se je najhujši zločin po koncu druge svetovne vojne na evropskih tleh. Na današnji dan smo v mislih z materami, ženami, sorodniki in prijatelji, ki so takrat izgubili svoje najdražje," so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

"Obletnica genocida v Srebrenici je tudi priložnost za pogled v prihodnost, za preseganje sovraštva in delitev, kar je ključni pogoj za vsesplošni napredek in ustvarjanje boljšega okolja za mlade generacije," so še dodali na ministrstvu.

Golob: Nikoli bolj kot danes se moramo zavezati k ohranjanju miru

Podobno kot na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve sta na Twitterju izpostavila tudi predsednik vlade Robert Golob in predsednica republike Nataša Pirc Musar. 

Predsednik vlade je v tvitu izpostavil, da so bila v genocidu v Srebrenici življenja 8.372 posameznikov "kruto končana v imenu sovraštva" in da je to bil "eden najhujših zločinov na evropskih tleh po drugi svetovni vojni". "Nikoli bolj kot danes se moramo zavezati k ohranjanju miru in preprečevanju nasilja ter obsodbi zanikanja genocida," je še zapisal v tvitu, ki ga je objavila vlada.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je obletnici genocida izrazila "sočutje z družinami žrtev, preživelimi in vsemi, ki si še naprej prizadevajo za pravico in celjenje globokih ran, ki jih je tragedija pustila v ljudeh". "Spoštujemo več kot 8.000 brutalno umorjenih žrtev enega najtemnejših poglavij v novejši zgodovini Evrope," je tvitnila.

Ob 28. obl. genocida v Srebrenici🇧🇦 izražamo sočutje z družinami žrtev, preživelimi in vsemi, ki si še naprej prizadevajo za pravico in celjenje globokih ran, ki jih je tragedija pustila v ljudeh. Spoštujemo več kot 8000 brutalno umorjenih žrtev enega najtemnejših poglavij v… pic.twitter.com/G6Ne0taJNx

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) July 11, 2023