Blizu poškodovanega plinovoda ves vikend plula ruska ladja

Tovorna ladja SGV Flot je potovala iz Sankt Peterburga v Kaliningrad, kamor naj bi prispela v sredo. V bližini plinovoda Balticconector so jo izsledili po tem, ko so norveške oblasti v nedeljo zabeležile seizmične valove. 

5/16 The second vessel, the Russian Navy ship Sibiryakov, arrived at the same position on June 14, staying in the area northeast of Bornholm for almost 24 hours. No intercepted radio communication for 15 hours during the night. Three times it conducted slow-speed activity. pic.twitter.com/ltT4eYpQdO

— Frederik Hugo Ledegaard (@Hugo_L_P) May 3, 2023

Družba Gasgrid, ki upravlja finsko plinovodno omrežje, je v sredo sporočila, da jim bo plinovod Balticconnector najverjetneje uspelo popraviti. Dodali so tudi, da cev ne pušča več in ne predstavlja nevarnosti za okolje. 

Fotogalerija

1

 / 3

Za poškodbo plinovoda kriva Rusija? 

Ruski strokovnjak Marko Eklund je te sume potrdil in dejal, da je za razpad plinovoda najverjetneje odgovorna Rusija. Na ta način se je odzvala na članstvo Finske v Natu, je dejal. 

"V tej situaciji je zelo težko videti druge akterje poleg Rusije, saj je bila ruska retorika do Finske ostra. Cilj je vzbuditi strah in pokazati pripravljenost na tovrstne stvari ter namigniti na možnost, da bi v prihodnosti naredili kaj drugega," je dejal Eklund, ki je ruske oborožene sile kot namestnik obrambnega atašeja v Moskvi spremljal 20 let. 

Nato v primeru potrditve sabotaže finskega plinovoda obljublja odločen odziv

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes napovedal "odločen odziv", če se izkaže, da je bila poškodba plinovoda med Finsko in Estonijo v Baltskem morju posledica namernega napada. Plinovod Balticconnector med Finsko in Estonijo so v nedeljo zaradi puščanja zaprli, finske oblasti pa so opozorile, da bi ga lahko povzročil "zunanji dejavnik".

Puščanje plinovoda je verjetno povzročil "zunanji dejavnik", je v torek izjavil finski predsednik Sauli Niinistö, potem ko je operater omrežja zemeljskega plina Gasgrid v nedeljo zaradi suma puščanja zaprl plinovod. Vzrok puščanja sicer še ni znan, v teku pa je preiskava, v kateri sodelujeta tako Finska kot Estonija.

"Zdaj je pomembno ugotoviti, kaj se je zgodilo in kako bi se to lahko zgodilo," je Stoltenberg danes povedal na srečanju obrambnih ministrov držav članic zveze Nato v Bruslju.

"Če se bo izkazalo, da je šlo za nameren napad na ključno infrastrukturo zavezništva, bo to seveda zelo resno, Nato pa se bo odzval enotno in odločno," je še dejal generalni sekretar zveze Nato, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Škoda je takšna, da jo je morala povzročiti sila, močnejša od potapljača ali majhnega podvodnega robota," je dodal estonski obrambni minister Hanno Pevkur. Oblasti v Helsinkih so sicer v luči nekaterih ugibanj o tem, da je morda šlo za ruski napad, posvarile pred prehitrimi zaključki.

"Incident je treba čim prej raziskati," je po poročanju finskih medijev v torek dejal Jukka Savolainen iz Evropskega centra odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam. "S tem lahko odvrnemo špekulacije in govorice, ki se bodo verjetno začele širiti," je povedal v oddaji na finski televiziji YLE.

Savolainen je kot primer navedel lanskoletne eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2, ki Rusijo pod Baltskim morjem povezujeta z Nemčijo, za katere se medsebojno obtožujeta Moskva in Zahod. Po več kot enem letu od sabotaže Severnega toka preiskave še vedno potekajo, vzrok za eksplozije pa ostaja neznan.

Novice Znano je, kaj je povzročilo puščanje plinovoda med Finsko in Estonijo