Zdajšnji italijanski premier Matteo Renzi je prišel na oblast z obljubami o takojšnjih in hitrih reformah. Toda reformska bliskovita vojna se ni uresničila, Italija pa je spet zdrsnila v recesijo.
Renzi je bil še pred leti neznan širši javnosti. Leta 2009 je prvič resneje stopil v italijansko politiko, ko je postal župan Firenc. Toda šele ko je decembra lani postal predsednik levosredinske Demokratske stranke in napovedal boj za premierski položaj, so se vanj uprle oči Italijanov in tuje javnosti.
Renzi, novi obraz, ki bo razbil staro gardo
Mladi politik je nekakšna italijanska različica novega obraza. Ognjevito je kritiziral stare okostenele politične strukture, napovedoval, da želi "razbiti staro gardo", ter obljubljal vseobsežne in bliskovite reforme. Želel je skorajda postati nekakšen italijanski mesija.
S premierskega položaja je februarja letos strmoglavil svojega strankarskega kolega Enrica Letto, češ da prepočasi izvaja reforme. "Vsak mesec ena reforma," je ob vzpenjanju na premierski položaj napovedoval Renzi.
Napoved reformske bliskovite vojne
Njegov cilj je bil temeljito preoblikovati Italijo z novim volilnim zakonom, skupaj z reformami na trgu dela, v javni upravi in davčnem sistemu, piše britanski tednik The Economist.
Toda Italija je nedoumljiva dežela. Slogani se spreminjajo, spreminjajo se tudi prioritete. Tisto, kar se je še dan prej razglašalo za pravo vero, se lahko čez noč postavi na glavo.
Nič več vsakomesečne reforme, zdaj korak za korakom
Kmalu po prihodu na premierski Olimp se je Renzi poslovil od napovedi bliskovite vojne in začel zagovarjati postopne, gradualistične spremembe. Nova slogana sta postala "tisoč dni" in "korak za korakom".
Reformi volilne zakonodaje in trga dela sta bili odloženi. Renzijev glavni dosežek je bil, da je zgornji dom italijanskega parlamenta, senat, sprejel drastično zmanjšanje svojih pristojnosti, ukrep, ki naj bi omogočil lažje sprejemanje zakonodaje.
Davčna olajšava za revne mu prinese zmago na evropskih volitvah
Mladi premier je začel reformo javnega sektorja in z davčnimi olajšavami omogočil najslabše plačanim Italijanom, da jim je vsak mesec ostalo v žepu 80 evrov več. Ta davčni ukrep mu je omogočil, da je njegova stranka prepričljivo slavila na majskih evropskih volitvah, toda kakšnega posebnega vpliva na izboljšanje italijanskega gospodarstva ni imel.
Še več, v zadnjih mesecih se nad našo zahodno sosedo zgrinjajo vse bolj črni oblaki. V prvih dveh letošnjih četrtletjih je Italija spet zdrsnila v recesijo, OECD pa je 15. septembra šokiral Italijane z napovedjo, da bo prihodnje leto gospodarska rast le 0,1-odstotna.
Renzi je zdaj spet neučakan z reformami
Prav ta šokantna napoved je verjetno razlog, da je Renzi spet postal bolj vnet reformist. Le dan po napovedi OECD je premier v programu vlade do leta 2017 napovedal ukrepe za lažje zaposlovanje in odpuščanje na trgu dela.
"Ne smemo izgubiti niti sekunde," je spet neučakan Renzi, ki poudarja, da je ta reforma tako nujno, da jo bo vlada uveljavila z dekretom, če bo imel parlament pri njenem sprejemanju pomisleke. Še pred dvema tednoma Renzi reforme zaposlovanja ni postavljal v ospredje, nova spletna stran italijanske vlade pa je sploh ni omenjala.
Renzi ne bo zmanjšal proračunske luknje
Italiji tudi ne bo uspelo, da bi zmanjšala proračunske izdatke v proračunu za leto 2015 za 20 milijard evrov. Tudi ni več možnosti, da bi dosegla triodstotni proračunski primanjkljaj, čeprav je Renzi še letos napovedoval, da bo znižal primanjkljaj na 2,6 odstotka.
Tudi privatizacija je preskromna, prav tako se ni veliko naredilo na področju liberalizacije trga proizvodov. Mogoče bo sprejeta reforma dela, toda Renzi s tem tvega spopad s sindikati in levim krilom Demokratske stranke.
Renzi in predčasne volitve
Mladi premier je sicer previden in še ni porabil vsega streliva. Parlamentu je ob napovedi reforme trge dela dejal, da bo prioriteta tudi nova volilna zakonodaja, ki bi mu lahko dala popoln nadzor nad prihodnjim parlamentom. Zanika, da si želi predčasnih volitev, toda ob tem poudarja, da se on in njegovi ministri ne bojijo "soočenja z italijanskim ljudstvom".