Nedelja, 15. 12. 2019, 11.01
4 leta, 11 mesecev
Na podnebni konferenci po 40 urah dosegli kompromis
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,28
10
Več podnebnih konferenc se je doslej zavleklo, a še nobena tako dolgo kot letošnja. Končati bi se morala v petek popoldne, sklenila pa se je 40 ur kasneje.
Na podnebni konferenci ZN v Madridu so danes v dvodnevnem podaljšku pogajanj le dosegli kompromisni dogovor o sklepni izjavi, ki poudarja nujnost dodatnega ukrepanja za doseganje ciljev glede dviga temperature. A so odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma, kar je bil glavni cilj letošnje konference, prestavili na leto 2020.
Štiri leta po sklenitvi pariškega podnebnega dogovora - ki za cilj določa, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, obenem pa poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje - je bila glavna naloga letošnje 25. konference držav pogodbenic Okvirne konference ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma z letom 2021.
Sporazum namreč predvideva, da naj bi države leta 2020 izboljšale svoje načrte za boj proti podnebnim spremembam oz. postavile višje cilje glede zmanjšanja emisij do leta 2030. Glavni kamen spotike v pogajanjih v Madridu je bil, kako izrecno se bodo države v sklepni izjavi zavezale k izpolnitvi te svoje obljube.
Še nobena podnebna konferenca doslej ni bila tako dolga
Medtem ko so si majhne otoške države, manj razvite države in tudi EU prizadevale za to, da bi države v svojih načrtih predvidele večje zmanjšanje emisij, so na drugi strani nekatere velike onesnaževalke, kot so Kitajska, ZDA, Avstralija, Savdska Arabija in Indija, poudarjale, da ne vidijo potrebe po spreminjanju svojih načrtov zmanjšanja emisij do leta 2030.
Ostalo je pri načelnem poudarjanju potrebe po ukrepanju - izjava izpostavlja "nujno potrebo" po tem, da države zmanjšajo razkorak med svojimi trenutnimi zavezami glede zmanjšanja izpustov in potrebnim ukrepanjem za izpolnitev cilja pariškega sporazuma glede zvišanja temperature. Odločanje o knjigi pravil so prestavili na naslednje leto, ko bo konferenca v škotskem Glasgowu.
Glavna razhajanja med državami so bila glede pravil mednarodnega trgovanja s pravicami do emisij oziroma t. i. svetovnega trga ogljika ter glede finančne pomoči revnim državam za blaženje posledic podnebnih sprememb.
"Državljani sveta danes od nas zahtevajo, da glede financiranja, prilagajanja in blaženja posledic podnebnih sprememb ukrepamo hitreje in bolje," je dejala predsedujoča konferenci COP 25, čilska ministrica za okolje Carolina Schmidt.
Schmidtova je izrazila upanje, da bodo lahko šesti člen pariškega sporazuma, ki med drugim ureja trgovanje držav s pravicami do izpustov, uskladili do konference v Glasgowu novembra prihodnje leto.
Nekateri so bili razočarani nad izidom
"Razočaran sem nad izidom COP 25," je tvitnil generalni sekretar ZN Antonio Guterres, "mednarodna skupnost je zamudila pomembno priložnost, da bi pokazala večje ambicije glede blaženja posledic ter prilagajanja in financiranja ukrepov za reševanje podnebne krize."
"Ampak ne smemo se predati in ne bomo se predali," je dodal Guterres in poudaril, da je bolj kot kdajkoli prej odločen, da bo deloval v smeri, da bi se leta 2020 vse države zavezale, da bodo storile to, kar znanost pravi, da je nujno za ogljično nevtralnost do leta 2050 in za omejitev dviga temperature na največ 1,5 stopinja Celzija.
Okoljevarstveniki so bili zelo kritični. "Ta podnebna konferenca je bila napad na srce pariškega sporazuma. Vse, ki že dolgo trpijo zaradi posledic podnebne krize in pozivajo k hitrejšemu ukrepanju, je pustila na cedilu," je dejal Martin Kaiser iz organizacije Greenpeace.
Več podnebnih konferenc ZN se je doslej zavleklo, a še nobena tako zelo kot letošnja. Končati bi se morala v petek popoldne, sklenila pa se je skoraj dna dneva kasneje.
Zajc: Konferenca pričakovano razočaranje
Podnebne konference se je udeležil tudi Simon Zajc, minister za okolje. Dejal je, da je bila konferenca pričakovano razočaranje. "Madridska konferenca ni uspela doseči soglasja o tem, kako bomo izvajali pariški sporazum. EU in z njo Slovenija vztrajata, da moramo ukrepati zdaj, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Največji onesnaževalci imajo moralno dolžnost, da začnejo opozorila znanstvenikov jemati resno in temu primerno ukrepati," je, kot so sporočili z ministrstva, dejal minister.
Minister za okolje Simon Zajc.
Pogajanja v Madridu so bila izjemno zahtevna in dolgotrajna, je pojasnila članica slovenske delegacije na konferenci COP 25 Eva Černigoj in dodala, da so države želele doseči napredek pri pogovorih, vendar so bila stališča na koncu preveč različna. "Številne točke na dnevnem redu so sicer bile sprejete, vendar napredek ne odraža nujnosti in ukrepanja, ki ju v boju proti podnebni krizi potrebujemo kot planet," je dodala.
Kljub slabemu začetku je bil dosežen napredek na področju akcijskega načrta za spole in na področju prepoznavanja pomena oceanov v povezavi s podnebnimi spremembami. Prav tako se je uspešno zaključil drugi pregled Varšavskih mednarodnih mehanizmov za izgube in škode kot posledice podnebnih sprememb, je povedala Černigojeva.
Okoljevarstveniki so bili zelo kritični. "Ta podnebna konferenca je bila napad na srce pariškega sporazuma. Vse, ki že dolgo trpijo zaradi posledic podnebne krize in pozivajo k hitrejšemu ukrepanju, je pustila na cedilu," je dejal Martin Kaiser iz organizacije Greenpeace.
Omenjena knjiga pravil naj bi vsebovala navodila za pripravo in dopolnjevanje podnebnih ciljev (t. i. nacionalno določenih prispevkov) za pogodbenice pariškega sporazuma, pravila za spremljanje in poročanje o doseganju ciljev ter izvajanju ukrepov za petletna obdobja, pravila za področje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe ter vsebine glede pomoči državam v razvoju - tako finančne kot v obliki prenosa tehnologij.
Več podnebnih konferenc ZN se je doslej zavleklo, a še nobena tako zelo kot letošnja. Končati bi se morala v petek popoldne, sklenila pa se je skoraj dva dneva kasneje. Konferenco bi moral gostiti Čile, a je čilski predsednik Sebastian Pinera oktobra sporočil, da je zaradi protestov v državi ne bodo gostili. Gostiteljstvo COP 25 je nato ponudila Španija.
10