Krščanska unija Angele Merkel bo na nedeljskih zveznih volitvah skoraj zagotovo zmagala, še vedno pa je vse odprto glede povolilne koalicije.
Zadnje ankete, ki so bile objavljene v tem tednu, kažejo, da bo krščanska unija zmagala, veliko vprašanje pa je, ali bo zdajšnja črno-rumena koalicija dobila dovolj sedežev v zveznem parlamentu.
Se nasprotnikom evra nasmiha vstop v parlament?
Po predzadnji anketi, ki jo je v Bildu v sredo objavil mnenjski inštitut INSA, bi CDU/CSU dobila 38 odstotkov, SPD 28, Leva stranka devet, Zeleni osem, FDP šest in Alternativa za Nemčijo (AfD) pet odstotkov.
To je prva anketa, ki je protievrski stranki AfD, ki so jo večinoma ustanovili nekdanji člani krščanske unije, namerila vstop v bundestag (v Nemčiji je volilni prag petodstoten). Vstop v zvezni parlament pa bi uspel tudi liberalcem (FDP), ki so v nedeljo na bavarskih deželnih volitvah doživeli hladno prho, saj so izpadli iz deželnega parlamenta.
Preobrat na sredini lestvice – nekdanji komunisti pred Zelenimi
Zanimivo je tudi, da je INSA Levi stranki, ki večinoma združuje nekdanje vzhodnonemške komuniste, namerila večjo volilno podporo kot Zelenim, ki so vse manj priljubljeni zaradi zgrešene predvolilne kampanje (visoki davki in vegetarijanski dan) ter razkrivanja strankine pedofilske preteklosti.
Skupno sta meščanski in levi tabor, kot že zadnje mesece, tesno skupaj. Večinoma ankete dajejo minimalno prednost črno-rumenim, anketa INSA pa levici. CDU/CSU in FDP bi namreč skupaj dobili 44 odstotkov, leve stranke (SPD, Zeleni in Leva stranka) pa 45. Seveda pa AfD po svojem političnem profilu bolj spada na desno kot levo stran političnega spektra.
Je rdeče-zeleno-rdeča koalicija verjetna?
Obratno razmerje moči med taboroma kaže anketa javnomnenjskega inštituta Forschungsgruppe Wahlen, ki jo je v četrtek objavila nemška javna televizija ZDF. CDU/CSU bi dobil 40 odstotkov, SPD 27, Zeleni devet, Leva stranka 8,5 in FDP 5,5 odstotka. AfD bi po tej anketi ostal pred vrati parlamenta. Torej je razmerje desnica proti levici 45,5 proti 44,5 odstotka.
Ugiba pa se tudi o drugih povolilnih kombinacijah, če črno-rumenim ne bi uspelo osvojiti več kot 300 sedežev v bundestagu, potrebnih za sestavo nove vlade (vprašljiv je predvsem uspeh FDP, ki se giblje na robu petodstotnega praga). SPD in Zeleni pred volitvami sicer javno zavračajo koalicijo z Levo stranko, ta pa ponuja podporo manjšinski vladi SPD in Zelenih. Ni pa mogoče t. i. rdeče-zeleno-rdeče koalicije popolnoma izključiti.
Se socialdemokrati na skrivaj pripravljajo na veliko koalicijo?
Kaj pa velika koalicija, ki je že vladala Nemčiji pred leti? Pred dnevi so nemški mediji pisali, da se socialdemokrati že na skrivaj pripravljajo na veliko koalicijo med njimi in krščansko unijo. V začetku volilne kampanje so sicer v največji opozicijski stranki pustili odprta vrata za veliko koalicijo, a le, če je ne bi vodila Merklova.
Bi lahko Merklovi potrebno podporo, če bi FDP spodletelo, dali v AfD? Merklova vsaj za zdaj odločno izključuje možnost povolilnega sodelovanja z AfD, manj zadržkov imajo v evroskeptični stranki. Njihov pogoj za sodelovanje: če bi jim uspel vstop v parlament, je to uvedba strožjih pogojev za prezadolžene južnoevropske države, trojko pa naj bi nadomestil gremij strokovnjakov.
Mediji preigravajo tudi druge različne možnosti. Od t. i. jamajka koalicije oziroma črno-zeleno-rumene koalicije (CDU/CSU, Zeleni in FDP) do koalicije med SPD, Zelenimi in FDP.