SiolNET. Novice Svet
7,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Rusko sodišče Ovsjanikovi odredilo dvomesečni hišni pripor

7,48

termometer

Marina Ovsjannikova | Marina Ovsjanikova, sicer rojena v Ukrajini, je širši javnosti postala znana marca, potem ko je s protestom proti vojni v Ukrajini in širjenju propagande ruskih oblasti prekinila informativno oddajo na ruski državni televiziji. Zaradi nasprotovanja ruski invaziji na Ukrajino je bila v zadnjih mesecih že nekajkrat aretirana in tudi denarno kaznovana. | Foto: zajem zaslona
Marina Ovsjanikova, sicer rojena v Ukrajini, je širši javnosti postala znana marca, potem ko je s protestom proti vojni v Ukrajini in širjenju propagande ruskih oblasti prekinila informativno oddajo na ruski državni televiziji. Zaradi nasprotovanja ruski invaziji na Ukrajino je bila v zadnjih mesecih že nekajkrat aretirana in tudi denarno kaznovana. Foto: zajem zaslona

169. dan ruske invazije na Ukrajino. Rusi nameravajo Ukrajino odrezati ne samo od Azovskega, ampak tudi od Črnega morja, je na nacionalni televiziji povedala voditeljica Olga Skabejeva. Rusi bodo med drugim kmalu predstavili novo raketo za zračno križarjenje kh-69. V torkovi eksploziji v ruskem letalskem oporišču na polotoku Krim je bilo medtem uničenih najmanj sedem vojaških letal. Rusi zaradi napada na Krim in eksplozij množično zapuščajo letovišča ter se vračajo na celino.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva:

18.41 Na donatorski konferenci za Ukrajino zbrali več kot 1,5 milijarde evrov
18.32 Jedrska elektrarna v Zaporožju vnovič tarča obstreljevanja
18.01 Rusko sodišče Ovsjanikovi odredilo dvomesečni hišni pripor                       
15.25 Guterres vnovič posvaril pred jedrsko katastrofo v Zaporožju
14.52 EU je do zdaj uskladila dostavo več kot 60 tisoč ton pomoči Ukrajini
14.32 Rusija zavrnila švicarsko diplomatsko zastopništvo Kijeva 
13.31 V Nemčiji začeli soditi nemškemu častniku zaradi vohunjenja za Rusijo
12.40 Rusi spet grozijo: Ukrajino bomo odrezali od Črnega morja
12.06 Latvijski parlament Rusijo opredelil za podpornico terorizma
9.58 Rusija: Kmalu bomo razkrili novo raketo, ki leti s tisoč kilometri na uro
7.04 Množični odhod Rusov s Krima
6.43 V napadu na Krimu uničenih najmanj sedem ruskih letal

18.41 Na donatorski konferenci za Ukrajino zbrali več kot 1,5 milijarde evrov

Na mednarodni konferenci za Ukrajino v danski prestolnici København so donatorji zbrali več kot 1,5 milijarde evrov. Ob tem so Poljska, Slovaška in Češka napovedale povečanje proizvodnje artilerijskih sistemov, streliva in druge vojaške opreme, medtem ko je Velika Britanija Kijevu obljubila več raketometov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po besedah danskega obrambnega ministra Mortena Bodskova, ki je po koncu konference navedel zbrano vsoto, se lahko omenjeni znesek še poveča. Denar je po njegovih besedah namenjen za uporabo v tem in naslednjem letu.

V skupni izjavi so države obljubile nadaljnjo in trajno vojaško podporo Ukrajini ter se dogovorile, da bodo naslednje virtualno srečanje organizirale septembra. Poljska, Slovaška in Češka so se dogovorile tudi, da bodo povečale proizvodnjo artilerijskih sistemov, streliva in druge opreme, je še dejal Bodskov.

Medtem je Velika Britanija obljubila, da bo Kijevu poslala več raketometov za več raket, kot tudi, da bo dobavila "znatno število" preciznih raket M31A1, je po navedbah dpa dejal britanski obrambni minister Ben Wallace.

Konferenca, na kateri so sodelovale delegacije iz 26 držav, je bila osredotočena na zbiranje sredstev za nakup orožja za obrambo Ukrajine, govora pa je bilo tudi o usposabljanju ukrajinskih vojakov, podpori pri odstranjevanju min in drugih oblikah pomoči.

Ob začetku konference je zbrane prek video povezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in posvaril svet pred možnostjo jedrske katastrofe v Zaporožju, podobne tisti v Černobilu leta 1986. Kot je dejal, ima Rusija jedrsko elektrarno za talko in z njo izsiljuje.

18.32 Jedrska elektrarna v Zaporožju vnovič tarča obstreljevanja

Z območja jedrske elektrarne Zaporožje danes poročajo o novem obstreljevanju, Ukrajina in Rusija pa odgovornost za to znova pripisujeta druga drugi. Po navedbah ukrajinskega operaterja Energoatom je bila v napadih zadeta upravna stavba jedrske elektrarne, tarča pa je bila tudi gasilska postaja v bližini, vendar so razmere trenutno pod nadzorom.

"V neposredni bližini skladišča radioaktivnih snovi je bilo zabeleženih pet novih napadov," je danes sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo Energoatom in za to obtožila ruske sile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah Energoatoma je bila zadeta upravna stavba jedrske elektrarne, tarča je bila tudi gasilska postaja v bližini elektrarne. Razmere so sicer trenutno pod nadzorom, so še sporočili iz agencije.

Ruska stran je za današnje obstreljevanje okrivila ukrajinsko vojsko. Predstavnik samooklicanih proruskih oblasti Vladimir Rogov je na Telegramu za napad obtožil "borce (ukrajinskega predsednika Volodimirja) Zelenskega" in prav tako omenil pet napadov. Po njegovih navedbah so ukrajinske sile jedrsko elektrarno obstreljevale z raketometi in težkim topništvom z desnega brega Dnjepra.

Zaradi obstreljevanja in spopadov na območju jedrske elektrarne v Zaporožju je generalni sekretar ZN Antonio Guterres pred današnjim zasedanjem Varnostnega sveta Združenih narodov vnovič posvaril pred mogočo jedrsko katastrofo.

"Zelo sem zaskrbljen zaradi razmer v jedrski elektrarni Zaporožje na jugu Ukrajine in njeni okolici," je Guterres opozoril v izjavi in poudaril, da je vse vpletene pozval, naj ravnajo "po zdravi pameti in razumu" ter ne storijo ničesar, kar bi lahko ogrozilo fizično celovitost, varnost ali zaščito največje jedrske elektrarne v Evropi.

18.01 Rusko sodišče Ovsjanikovi odredilo dvomesečni hišni pripor

Moskovsko okrožno sodišče je danes nekdanji novinarki državne televizije Marini Ovsjanikovi zaradi širjenja lažnih informacij o ruski vojski odredilo hišni pripor. Štiriinštiridesetletni novinarki, ki je širši javnosti postala znana marca, ko je s protestom proti vojni v Ukrajini prekinila televizijsko oddajo, grozi do deset let zapora.

Na zatožni klopi je Ovsjanikova po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v rokah držala napis "Naj vas mrtvi otroci preganjajo v sanjah", medtem ko jo je obkrožalo več policistov. Njen odvetnik Dmitrij Zahvatov je na Telegramu zapisal, da tako strogo niso varovali niti najbolj brutalnega serijskega morilca v Sovjetski zvezi Andreja Čikatila.

Sodišče je med obravnavo za zaprtimi vrati odločilo, da se Ovsjanikovi do 9. oktobra odredi hišni pripor. "Sploh ne vem, kaj naj rečem. Dobro, da ni v zaporu? Vsekakor dobro," je dejal Zahvatov in zatem dodal, da gre vseeno za odvratno potezo oblasti, navaja AFP.

Ruske oblasti so novinarko pridržale v sredo, potem ko so ji preiskale stanovanje, in jo obtožile širjenja lažnih informacij o ruski vojski. Obtožbe so povezane s protestom Ovsjanikove sredi julija, ko je v bližini Kremlja v rokah držala transparent z napisom "Putin je morilec, njegovi vojaki so fašisti", pred njo pa so bile na tla položene tri lutke z rdečo barvo na obrazih in oblačilih.

Ovsjanikova, sicer rojena v Ukrajini, je širši javnosti postala znana marca, potem ko je s protestom proti vojni v Ukrajini in širjenju propagande ruskih oblasti prekinila informativno oddajo na ruski državni televiziji. Zaradi nasprotovanja ruski invaziji na Ukrajino je bila v zadnjih mesecih že nekajkrat aretirana in tudi denarno kaznovana.

Med drugim je na sodišču podprla nedavno priprtega ruskega opozicijskega politika Iljo Jašina, na spletu pa je objavljala protivladne zapise.

V mesecih po televizijskem protestu je Ovsjanikova nekaj časa preživela v tujini in tri mesece delala za nemški časnik Die Welt. Julija se je nato vrnila v Rusijo, da bi rešila spor glede skrbništva za svoja otroka.

17.19 Estonija omejuje izdajo vizumov za ruske državljane

Estonija večini ruskih državljanov ne bo več izdajala vizumov, je danes odločila vlada v Talinu. Kot je na novinarski konferenci dejal estonski zunanji minister Urmas Reinsalu, bo od 18. avgusta onemogočen tudi vstop skoraj vsem državljanom Ruske federacije, ki jim je Estonija že izdala vizume, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po navedbah estonskih medijev bo ukrep veljal zgolj za schengenske vizume, ki jih je izdala Estonija, ne pa nujno tudi za vizume, ki jih izdajajo preostale članice tega območja.

Trenutno tako ostaja nejasno, ali bodo ruski državljani, ki jim je vizum izdala ena od drugih članic schengenskega območja, lahko potovali v Estonijo. Reinsalu je novinarjem dejal, da bodo o tem vprašanju razpravljali na zasedanju Sveta EU še pred koncem avgusta.

"Opazili smo ogromen porast števila ruskih državljanov, ki prihajajo v Estonijo ali potujejo skoznjo," je dejal zunanji minister, ki je ob tem izrazil prepričanje, da je takšno gibanje ljudi v neskladju z načeli sankcij, ki ji je EU sprejela proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Po Reinsalujevih besedah želi Estonija s tem ukrepom preprečiti "sposobnost agresorja, da nadaljuje običajno mednarodno življenje tako na ravni države kot njenih državljanov".

Vizumske omejitve se ne bodo nanašale na rusko diplomatsko osebje in njihove družine, delavce v prevozništvu, ljudi, ki obiskujejo tesne sorodnike, osebe, ki so sprejete iz humanitarnih razlogov, in "tiste, ki imajo pravico gibanja v skladu z zakonodajo EU". Na Ruse s stalnim prebivališčem v Estoniji nova pravila prav tako ne bodo vplivala. Izjema naj bi bila podeljena tudi študentom, ki so pred koncem šolanja na estonskih visokošolskih ustanovah, ki jim bodo dovolilnice za bivanje podaljšane za eno leto.

Premierki Estonije Kaji Kallas se je v sredo pri pozivu k prenehanju izdajanj turističnih vizumov za ruske državljane pridružila finska kolegica Sanna Marin. S tem pozivom sta sledili željam ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je že pred tem pozval k popolni prepovedi potovanj za Ruse, kar je z omejitvami izdajanja vizumov deloma nato uvedla Latvija.

Na zadnje dogodke so se odzvali tudi v Moskvi, kjer je namestnik tiskovne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Ivan Nečajev danes dejal, da gre za izraz šovinizma do Rusov, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Do morebitnih omejitev izdajanja vizumov za ruske državljane na ravni EU se je danes opredelil nemški kancler Olaf Scholz, ki je na novinarski konferenci izrazil pomisleke o smiselnosti takšnega ukrepa, rekoč da je to vojna ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po kanclerjevih besedah bi bile sankcije manj učinkovite, če bi bile "usmerjene proti vsem, vključno z nedolžnimi ljudmi".

15.25 Guterres vnovič posvaril pred jedrsko katastrofo v Zaporožju

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je zaradi nenehnih spopadov v bližini ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju v zadnjem času danes vnovič posvaril pred možno jedrsko katastrofo in sprti strani pozval k ustavitvi spopadov na tem območju. Varnostni svet ZN naj bi sicer na pobudo Rusije danes razpravljal o razmerah v jedrski elektrarni.

"Zelo sem zaskrbljen zaradi razmer v jedrski elektrarni Zaporožje na jugu Ukrajine in njeni okolici," je Guterres opozoril v izjavi in poudaril, da je vse vpletene pozval, naj ravnajo "po zdravi pameti in razumu" ter ne storijo ničesar, kar bi lahko ogrozilo fizično celovitost, varnost ali zaščito največje jedrske elektrarne v Evropi.

"Na žalost se je v zadnjih dneh namesto umiritve razmer pojavilo več poročil o nadaljnjih, zelo skrb vzbujajočih incidentih, ki bi lahko, če se bodo nadaljevali, pripeljali do katastrofe," je opozoril generalni sekretar ZN. Ob tem je oborožene sile tako Ukrajine kot Rusije pozval, naj nemudoma prekinejo vse vojaške dejavnosti v neposredni bližini jedrske elektrarne, kot tudi, naj ne napadajo njenih objektov in okolice.

"Obe strani pozivam, naj umakneta vse vojaško osebje in opremo iz jedrske elektrarne ter se vzdržita kakršnekoli nadaljnje napotitve sil ali opreme na to območje. Objekt se ne sme uporabljati kot del kakršnekoli vojaške operacije. Namesto tega je potreben nujen dogovor na tehnični ravni o varnem območju demilitarizacije, da se zagotovi varnost območja," je v izjavi še dejal Guterres.

Generalni sekretar ZN je že v ponedeljek dejal, da je vsak napad na jedrsko elektrarno samomorilsko dejanje, medtem ko so se tako z ZN kot z Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) vrstila opozorila glede tveganja za jedrsko nesrečo. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je pozneje sicer dejal, da zaradi sobotnega obstreljevanja "ni neposredne nevarnosti za jedrsko varnost", potem ko so strokovnjaki ocenili informacije, ki jih je posredovala Ukrajina.

Rusija je nato v torek zahtevala, da se danes v New Yorku sestane Varnostni svet ZN. Na njem naj bi Grossi 15-članskemu svetu poročal o razmerah v jedrski elektrarni. Iz Moskve so sporočili tudi, da so pripravljeni podpreti obisk opazovalcev IAEA v elektrarni.

V luči nedavnih obstreljevanj elektrarne v Zaporožju, za katera sprti strani obtožujeta druga drugo, so ruske sile prav tako v torek začele v jedrski elektrarni nameščati sistem zračne obrambe. Kritična infrastruktura naj bi sicer po spopadih ostala nedotaknjena.

14.52 EU je do zdaj uskladila dostavo več kot 60 tisoč ton pomoči Ukrajini

Evropska komisija je danes sporočila, da je EU od začetka invazije na Ukrajino v okviru mehanizma na področju civilne zaščite uskladila dostavo 66.224 ton materialne pomoči Ukrajini iz 30 držav. To vključuje 180 reševalnih vozil, 125 gasilskih vozil, 300 električnih generatorjev, 35 vozil težke mehanizacije in štiri pontonske mostove.

Dozdajšnjo pomoč Ukrajini, ki je ocenjena na več kot 425 milijonov evrov, zagotavlja 27 držav članic EU ter Norveška, Turčija in Severna Makedonija, vključuje pa tudi medicinsko opremo in opremo za zavetišča. Prav tako so bili vzpostavljeni logistični centri na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem, da bi olajšali dobavo pomoči, so sporočili iz Bruslja.

"Vsi smo zgroženi nad ruskimi grozodejstvi v Ukrajini. Z zagotavljanjem nujne pomoči pa lahko vsaj deloma zmanjšamo ogromen pritisk na ukrajinske sisteme za odzivanje na nesreče," je v izjavi dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in dodal, da je solidarnost dokaz, da EU Ukrajini ne pomaga samo z besedami, ampak tudi z dejanji.

Pomoč Ukrajini usklajuje mehanizem civilne zaščite EU, v okviru katerega lahko vsaka država zaprosi povezavo za pomoč v primeru izrednih razmer. To je Ukrajina storila že 15. februarja.

14.32 Rusija zavrnila švicarsko diplomatsko zastopništvo Kijeva 

Ruske oblasti so danes zavrnile možnost, da bi Kijev v Moskvi diplomatsko zastopala Švica. Pojasnile so, da je Švica z uvedbo sankcij proti Rusiji izgubila status nevtralne države in ne more delovati niti kot posrednik niti kot zastopnik tujih interesov.

"Žal je Švica izgubila status nevtralne države in ne more delovati niti kot posrednik niti kot zastopnik interesov," je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Ivan Nečajev in pri tem pojasnil, da Švica podpira vlado v Kijevu in je uvedla sankcije proti Rusiji.

"Popolnoma nerazumljivo je, kako lahko s takšnim ravnanjem nekdo ponudi posredovanje, zastopanje ali druge storitve dobre volje," je še dodal.

Odkar je ruski predsednik Vladimir Putin 24. februarja začel invazijo na Ukrajino, je Švica, ki slovi po svoji nevtralnosti, sporočila, da je pripravljena zagotoviti diplomatsko pomoč in biti posrednik.

V Bernu so v sredo potrdili, da je Ukrajina zaprosila Švico, naj jo diplomatsko zastopa v Rusiji, nakar je švicarsko zunanje ministrstvo opozorilo, da bodo na tak dogovor morali pristati tudi v Moskvi, kar pa so tamkajšnje oblasti zavrnile.

Švica ima sicer dolgo tradicijo delovanja kot zaščitna sila in predstavlja druge države, kjer te nimajo svojega diplomatskega predstavništva. Prvič je to vlogo odigrala med francosko-prusko vojno v letih 1870 in 1871. Od takrat je imela podobne mandate že mnogokrat. Med drugim zastopa ameriške interese v Iranu ter iranske v Kanadi in Egiptu, zastopa pa tudi Rusijo v Gruziji in obratno.

13.34 Scholz napovedal nadaljnjo obsežno podporo Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz je danes na svoji prvi poletni novinarski konferenci napovedal nadaljnjo obsežno podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji, a pri tem ni navedel podrobnosti. V svojem govoru je tudi izrazil naklonjenost možnosti, da bi nekdanji kancler Gerhard Schröder deloval kot posrednik v sporu z Rusijo glede dobave plina.

V svojem govoru je Scholz tudi izrazil naklonjenost možnosti, da bi nekdanji kancler Gerhard Schröder deloval kot posrednik v sporu z Rusijo glede dobave plina. | Foto: Reuters V svojem govoru je Scholz tudi izrazil naklonjenost možnosti, da bi nekdanji kancler Gerhard Schröder deloval kot posrednik v sporu z Rusijo glede dobave plina. Foto: Reuters

Vojna še naprej zahteva, "da sprejmemo daljnosežne odločitve v podporo Ukrajini v njenem boju za neodvisnost", je dejal Scholz in pojasnil, da bodo, čeprav je nemška vlada z dobavo orožja kršila svojo dozdajšnjo prakso, to počeli tudi v prihodnosti.

Pri tem ni razkril konkretnih podrobnosti glede morebitnih prihodnjih dobav orožja. Vojno je označil za trenutno največji izziv ter poudaril, da Nemčija finančno podpira Ukrajino in se je pripravila na to, da bo vojna vplivala na ves svet, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po njegovih besedah se mora Rusija zavedati, da se vojna ne bo končala z "diktatorskim mirom", kot so si to na začetku verjetno predstavljali predsednik Vladimir Putin in preostali ruski politični voditelji.

Na vprašanje, ali si bo prizadeval, da bo Putin odgovarjal za vojne zločine v Ukrajini, je odgovoril, da se morajo sprejeti vsi potrebni ukrepi za razjasnitev storjenih zločinov, in zagotovil, da bo Nemčija pri tem pomagala s svojimi zmogljivostmi.

Ponovil je tudi, da je Putin odgovoren za vojno, ki krši vse mednarodne sporazume. "Vojna je prelomna točka, pri kateri moramo razumeti, da se ne sme napasti soseda samo zato, ker je nekdo prepričan, da bi del ozemlja moral pripadati njegovi državi," je še dodal.

V svojem govoru je tudi izrazil naklonjenost možnosti, da bi nekdanji kancler Schröder deloval kot posrednik v sporu z Rusijo glede popravljene turbine, ki je trenutno na zahodu Nemčije in ki so jo ruske oblasti navedle kot razlog za svojo odločitev o zmanjšanju pretoka plina po plinovodu Severni tok 1.

13.32 Zelenski na konferenci posvaril pred novo jedrsko katastrofo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes posvaril svet pred jedrsko katastrofo, podobno tisti v Černobilu leta 1986. Prek videopovezave ob začetku donatorske konference za Ukrajino v Köbenhavnu je dejal, da ima Rusija jedrsko elektrarno v Zaporožju za talko in z njo izsiljuje. Nekatere države so že obljubile dodatno podporo Ukrajini.

Volodimir Zelenski | Foto: Reuters Volodimir Zelenski Foto: Reuters

Zelenski je poudaril, da je treba Evropo zaščititi pred grožnjo, ki jo predstavlja ravnanje Rusije glede nuklearke v Zaporožju, največje v Evropi in tretje največje na svetu. Na ravnanje Rusije se je po njegovih besedah treba odzvati obsežno, Ukrajina pa za obrambo potrebuje kar največ orožja in streliva. "Nihče ne potrebuje novih katastrof," je ob začetku konference še dejal Zelenski po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Konferenca, ki jo gosti Danska, naj bi bila namenjena predvsem zbiranju sredstev za nakup orožja za obrambo Ukrajine pred rusko agresijo, govora pa naj bi bilo tudi o možnostih urjenja ukrajinskih vojakov, razminiranja minskih polj v državi in drugih oblikah pomoči. Po poročanju dpa na konferenci sodelujejo predstavniki 26 držav.

Nekatere države so že obljubile dodatno podporo Ukrajini. Danska je tako ob začetku konference napovedala, da bo Ukrajini namenila dodatnih 110 milijonov evrov za nakup orožja, vojaške opreme in izobraževanje.

Danska premierka Mette Frederiksen je poudarila, da se Ukrajinci po skoraj šestih mesecih vojne še naprej junaško borijo, a država v tej neenaki vojni ne more biti sama. "Vsi moramo še naprej podpirati Ukrajino, z orožjem, izobraževanjem, razminiranjem, finančno podporo," je dejala. Zelenskemu in Ukrajincem pa je sporočila: "Ne bomo vas pustili na cedilu."

13.31 V Nemčiji začeli soditi nemškemu častniku zaradi vohunjenja za Rusijo

V Düsseldorfu se je danes začelo sojenje častniku nemške vojaške rezerve, ki je obtožen vohunjenja za Rusijo. 65-letniku, ki naj bi med letoma 2014 in 2020 posredoval informacije ruskim obveščevalnim službam, v primeru obsodbe grozi do deset let zaporne kazni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Tožilstvo oficirja iz Erkratha pri Düsseldorfu, imenovanega Ralph G., obtožuje, da je ruskim obveščevalcem posredoval informacije o rezervah nemške vojske, civilni obrambi, vplivu sankcij proti Moskvi iz leta 2014 in projektu plinovoda Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo.

Osumljenec je bil poleg svoje vloge v rezervi zaradi svojega civilnega poklica tudi član več odborov nemških podjetij. Tako naj bi posredoval osebne podatke pripadnikov nemške vojske in osebnosti iz poslovnega sveta, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

V uradu zveznega tožilca sumijo, da so obtoženega motivirale "simpatije do Ruske federacije", saj niso našli dokazov, da bi obtoženi za svoja dejanja prejemal plačila.

Ralph G. je nase pritegnil pozornost, ker je bil vabljen na več uradnih dogodkov ruskih oblasti.

Njegova stika bi naj po poročanju nemškega časnika Der Spiegel bila uslužbenca ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ki sta v Nemčiji delovala kot vojaška atašeja.

Kot še navaja Der Spiegel, je bila večina informacij, ki jih je pridobival Ralph G., javno dostopnih, a je hkrati obtožen, da je obveščevalcema posredoval informacije iz uradnega dokumenta nemške vlade o odnosih z Rusijo po priključitvi Krima.

Po navedbah tiskovne predstavnice sodišča je obtoženec že deloma priznal krivdo med uvodnimi sodnimi postopki. Pridržan je bil leta 2020, ko naj bi dejal, da ni vedel, da njegova stika delata za GRU.

12.40 Rusi spet grozijo: Ukrajino bomo odrezali od Črnega morja

"Očitno so nas zdaj res razkrinkali. Rusija bo tu za vedno," je v poročilih na ruski nacionalni televiziji povedala voditeljica Olga Skabejeva.

Kot je poudarila, se bo po združitvi in osvoboditvi donbaške regije, Zaporožja in Hersona, kar se bo zgodilo v prihajajočih mesecih, Rusija osredotočila na Harkov, Odeso in Mikolajev. Tako nameravajo Ukrajino odrezati ne samo od Azovskega, ampak tudi od Črnega morja.

12.06 Latvijski parlament Rusijo opredelil za podpornico terorizma

Latvijski parlament je danes sprejel izjavo, s katero je Rusijo opredelil za državo podpornico terorizma in jo obtožil, da izvaja genocid nad Ukrajinci. Z izjavo je latvijski parlament pozval preostale podobno misleče države, naj izrazijo enako stališče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Latvijski poslanci so ravnanje Rusije v Ukrajini označili za terorizem, češ da gre za politično motivirano nasilje nad civilisti. Prav tako so obsodili rusko uporabo kasetnih bomb, ki so prepovedane z mednarodnimi konvencijami. Teh Rusija sicer ni podpisala.

Rusija "uporablja trpljenje in ustrahovanje kot orodja z namenom, da demoralizira ukrajinsko prebivalstvo in oborožene sile ter paralizira delovanje države, da lahko okupira Ukrajino", je še zapisano v izjavi.

Parlament se je še pridružil pozivom državam članicam Evropske unije, naj prenehajo izdajati turistične vizume in omejijo izdajanje preostalih vizumov za ruske državljane. Po mnenju poslancev bi zaradi vloge Minska pri ruski invaziji na Ukrajino enako morali obravnavati tudi državljane Belorusije.

Latvijski parlament zato poziva mednarodno skupnost, naj proti beloruskim oblastem uvede enake sankcije, kot te veljajo za Rusijo.

11.02 Satelitski posnetki razkrivajo več uničenih ruskih letal v oporišču na Krimu

Satelitski posnetki letališča Saki na zahodu ukrajinskega polotoka Krim razkrivajo, da je bilo v torkovih eksplozijah poškodovanih vsaj osem ruskih letal. Rusko obrambno ministrstvo sicer vztraja, da Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, ni bil tarča napada, pač pa naj bi nastale eksplozije streliva zaradi neupoštevanja varnostnih pravil.

Rusko obrambno ministrstvo je do zdaj zanikalo, da so bila v eksplozijah poškodovana letala, kar pa glede na satelitske posnetke ameriškega podjetja Planet Labs ne drži. Posnetka pred napadom in po njem namreč razkrivata prisotnost več kraterjev, kar nakazuje, da je bilo letališče tarča napada, poroča britanska mreža BBC.

Ukrajina ni prevzela odgovornosti za napad, ki bi lahko pomenil novo zaostritev vojne v Ukrajini. "Mislim, da so ruski vojaški tipi v tem letalskem oporišču prekršili zelo preprosto znano pravilo: ne kadite na nevarnih krajih," je dejal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, nekaj ur po eksplozijah na Krimu, dejal, da se je "ruska vojna proti Ukrajini in celotni svobodni Evropi začela s Krimom in se mora končati s Krimom - z njegovo osvoboditvijo".

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki trenutno opravlja funkcijo namestnika predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, pa je pretejli mesec Kijev svaril pred napadi na Krim.

9.58 Rusija: Kmalu bomo razkrili novo raketo, ki leti s tisoč kilometri na uro

Ruski državni proizvajalec orožja KTRV je napovedal, da bo v okviru mednarodnega foruma Armada-2022 prvič predstavil novo raketo za zračno križarjenje Kh-69.

Raketa Kh-69 je zasnovana tako, da uniči širok spekter stacionarnih talnih ciljev s koordinatami, ki so znane pred izstrelitvijo, vključno s tistimi brez radarja, infrardečega in optičnega kontrasta z okoljem.

Raketa naj bi imela doseg do 290 kilometrov. "Sistem je opremljen s kombiniranim navigacijskim in samodejnim krmilnim sistemom. Največji domet je do 290 kilometrov, leti pa s hitrostjo od 700 do tisoč kilometrov na uro, odvisno od konfiguracije. Masa bojne glave je od 300 do 310 kilogramov. Lahko se postavi na zunanje vzmetenje," so še zapisali v korporaciji.

Mednarodni vojaški forum Army-2022 bo od 15. do 21. avgusta potekal v Razstavnem centru Patriot pri Moskvi. Dogodek organizira rusko obrambno ministrstvo.

9.54 Rusi: Ukrajinci napadajo vasi v Rusiji

Rusi trdijo, da sta bili dve vasi na ruski strani meje zjutraj napadeni s strani ukrajinske vojske. To sta vasi Tetkino in Popovo Ležaci v regiji Kursk. To je napovedal ruski guverner te regije Roman Starovojt. Dodatnih podrobnosti ni povedal, poroča Index.

7.04 Množični odhod Rusov s Krima

Po torkovem napadu na polotoku Krim je mnogo Rusov, ki dopustujejo na priljubljenih lokacijah, pospravilo stvari in odšlo nazaj na rusko celino. Veliko jih je namreč zbežalo v strahu, da bo polotok še naprej tarča ukrajinskih napadov, čeprav leži daleč na jugu, kjer ne potekajo neposredni spopadi med Ukrajino in Rusijo.

6.43 V napadu na Krimu uničenih najmanj sedem ruskih letal

Po satelitskih posnetkih je bilo v torkovi eksploziji v ruskem letalskem oporišču uničenih najmanj sedem vojaških letal, poroča Index. Eksplozija je odjeknila v zračni bazi na Krimu. Vzrok eksplozije še vedno ni znan. Po uradni različici ruskega ministrstva je eksplozijo povzročila detonacija streliva, vendar niso razkrili, kako je nastala.

Marina Ovsjanikova Novice Moskva: deset policistov je ob 6. uri vdrlo v dom in jo aretiralo ne uporabi Novice Vladimir Putin je na vzhod Ukrajine poslal Stevena Seagala Borut Pahor, minister za zunanje zadeve Turčije, Mevlüt Cavusoglu Novice Pahor: Rusi so v temeljih spodkopali že tako načeto zaupanje med Zahodom in Rusijo panik Novice Dopustniki v paniki zapustili plažo: eksplozija pretresla Putinovo prvo veliko osvojitev Aleksej Žuravljov Novice Putinov jedrski fanatik, "snet s tečajev", grozi Nemcem: Vse vas bomo pobili!

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin