SiolNET. Novice Svet
0,53

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na desettisoče Portoričanov se zgrinja na Florido. Bo ta postala demokratska?

0,53

termometer

Portoriko
Foto: Reuters

Dva meseca po uničujočem orkanu Maria je 53 odstotkov Portoričanov še vedno brez električne energije, ponekod ni pitne vode, število žrtev pa je zaradi sekundarnih učinkov orkana četrte stopnje naraslo na okoli 500. Neposredno je v nevihti 20. septembra letos umrlo 55 ljudi.

Prenova opustošenega karibskega otoka poteka počasi, preveč ljudi živi v razmerah, ki bi bile v celinskih ZDA povsem nedopustne, poroča Washington Post. Večina od 3,4 milijona prebivalcev Portorika je še vedno brez elektrike, številni brez dostopa do pitne vode, infrastruktura je v razsulu, več tisoč ljudi, katerih domove je odpihnil močan veter, pa še vedno živi v zavetiščih.



Kako lahko portoriški priseljenci vplivajo na ameriške volitve

Zaradi nevzdržnih razmer se dogaja eksodus prebivalstva. V mesecih po naravni ujmi se je samo v ameriško zvezno državo Florido preselilo več kot 150 tisoč Portoričanov, poroča Miami Herald. To lahko vpliva tudi na ameriške volitve. Portoričani so namreč ameriški državljani, ki v Portoriku ne morejo voliti predsednika ZDA ali predstavnikov za kongres in senat, kar pa se spremeni, če se preselijo na celino in tam prijavijo svoje prebivališče.

53 odstotkov Portoričanov je še vedno brez električne energije, kakšnih 20 odstotkov naj bi imel otežen dostop do pitne vode.   53 odstotkov Portoričanov je še vedno brez električne energije, kakšnih 20 odstotkov naj bi imel otežen dostop do pitne vode. Foto: Reuters

In prav to se dogaja zdaj. Portoričani otok zapuščajo v velikem številu, največ se jih, kot smo že zapisali, naseljuje na Floridi. Ta je t. i. "swing state", zvezna država, ki se ob volitvah lahko nagne bodisi na republikansko bodisi na demokratsko stran. Ponavadi tam odloča manj kot enoodstotna razlika med volivci ene ali druge stranke, prišleki iz Portorika pa bi tehtnico utegnili odločilno nagniti na demokratsko stran.

Portoriko je "nepriključeno ozemlje" ZDA, ni ameriška zvezna država, pa čeprav si to želi postati. Ameriško območje je postal po špansko-ameriški vojni leta 1898 postal ameriško območje.

Portoričani lahko prosto vstopajo na ozemlje ZDA in se pridružijo ameriški vojski, na otoku pa ne morejo voliti ameriškega predsednika ali predstavnikov kongresa. V kongresu ima Portoriko pravico do enega predstavnika.

Portoriko je izvzet iz federalnih finančnih pomoči, a morajo prebivalci vseeno plačevati zdravstveno zavarovanje in lokalne davke ter ob tem prejmejo veliko manj finančne podpore kot zvezne države.

"Republikance bi moralo skrbeti"

Na zadnjih treh predsedniških volitvah so portoriški priseljenci na Floridi 75-odstotno podprli demokratske kandidate, Miami Herald navaja oceno Fernanda Amandija, strokovnjaka za merjenje javnega mnenja: "Tako število priseljencev bi moralo republikance skrbeti. Politično je to več kot velika stvar, preobrazi lahko volilno krajino."

Novembra prihodnje leto ZDA čakajo vmesne volitve ob polovici predsedniškega mandata (midterm elections). Donald Trump bo predsednik dve leti, Američani pa bodo volili vseh 435 kongresnikov in 33 od stotih senatorjev. Podpora republikanski stranki pada, prav tako Trumpu, tako da se demokratski stranki  nasmiha sladka "vmesna" volilna zmaga. Še toliko večja, če jim bodo pritegnili tudi novi portoriški volivci.

Bodo portoriški prišleki spodnesli Donalda Trumpa. Bodo portoriški prišleki spodnesli Donalda Trumpa. Foto: Reuters

Florida se utegne zasukati levo

Ti lahko Trumpa odnesejo tudi na predsedniških volitvah leta 2020. Če bi se množično preseljevali v tradicionalno demokratsko Kalifornijo ali New York, to ne bi imelo večjega učinka na končni rezultat, podatek, da se naseljujejo na Floridi, ki je svojih 29 elektorskih glasov na zadnjih šestih predsedniških volitvah vselej namenila zmagovalcu, pa je lahko pomemben.

Glasovi Floride o zmagovalcu predsedniških volitev nazadnje niso odločili leta 1992, ko je Florida podprla Georgea H. W. Busha, ameriški predsednik pa je postal Bill Clinton. Od leta 1864 so na Floridi samo enajstkrat podprli kandidata, ki je volilno dirko izgubil.

Portoričani Trumpa ne marajo

Portoričani Trumpa večinoma ne marajo, po naravni katastrofi jim njegova administracija ni priskočila na pomoč dovolj zgodaj in dovolj odločno. Tudi predsednik sam je Portoriko obiskal šele dva tedna po uničujočem orkanu, medtem ko je Teksas in Florido, ki sta bila v letošnji sezoni tropskih neviht prav tako prizadeta, veliko prej. Za nameček je ob obisku Portorika domačine užalil z neprimernimi izjavami in obnašanjem, se spustil v spor z županjo portoriške prestolnice San Juan Carmen Yulín Cruz

Portoriški guverner Ricardo Rossello je Trumpovo administracijo zaprosil za 94 milijard ameriških dolarjev finančne pomoči. Ameriški kongres je odobril samo pet milijard dolarjev pomoči, pa še to večinoma v obliki posojil, piše Huffington Post. Rossello, kot navaja Bloomberg.com, opozarja: "V ZDA se ne bo preselilo na stotisoče Portoričanov, dobili boste milijone. Eksodus bo za nas uničujoč."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin