Mrak: Brez delnega odpisa grškega dolga ne bo vzdržne rešitve

Mrak kljub zavezam voditeljev EU, da so ob sprejemu 28-milijardnega programa varčevalnih in reformnih ukrepov in 50-milijardnega načrta privatizacije v grškem parlamentu pripravljeni pomagati Grčiji skozi novo izplačilo iz sedanjega mehanizma pomoči in oblikovanje dodatnega reševalnega paketa, ni hudo optimističen, da bi državi tudi z dodatno pomočjo uspelo rešiti dolžniške težave. "Dodatna pomoč je zgolj kupovanje dodatnih mesecev" Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti je menil, da bo šlo tudi v primeru dodatne pomoči zgolj za kupovanje dodatnih mesecev, nato pa bo treba v ne preveč oddaljenem času sprejeti bistveno bolj radikalno odločitev. "Grčija dolga preprosto ne more servisirati in odplačati" Ta bo po Mrakovi oceni morala vključevati prestrukturiranje vključno z delnim odpisom dolga, saj Grčija velikanskega dolga preprosto ne more servisirati in odplačati. Grčija je po njegovih besedah insolventna in ne nelikvidna, problem insolventnosti držav pa se po izkušnjah iz preteklosti rešuje z delnim odpisom dolgov.

"Evropski davkoplačevalci bodo vse bolj izpostavljeni" Brez delnega odpisa rešitev ne bo vzdržna, Grčija ne bo mogla zadihati ob šibkem gospodarstvu in šlo bo zgolj za zavlačevanje končne rešitve. Pri tem se bo le spreminjala struktura dolga, v vse večji meri pa bodo izpostavljeni evropski davkoplačevalci, pojasnjuje Mrak.

Vzporednice z latinskoameriškimi državami konec 80. let Glede Grčije kot zanimivo izkušnjo s konca 80. let prejšnjega stoletja navaja t.i. Bradyev program razbremenitve dolžniškega bremena za latinskoameriške države. Ta je predvideval kombinacijo refinanciranja dolga in delnega odpisa.

Menjava za nove dolžniške vrednostne papirje ob določenem popustu Šlo je za to, da so upniki obstoječe terjatve do držav z določenim diskontom zamenjali za niz različnih oblik novih dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi so lahko trgovali in ki so bile zavarovane z jamstvi ali drugimi oblikami zavarovanja.

Prestrukturiranje, ki se skriva pod različnimi imeni

Mrak meni, da je sedanja razprava o prostovoljnem in neformalnem sodelovanju zasebnih upnikov v dodatnem paketu pomoči prezadolženi Grčiji skozi zamenjavo zapadlih obveznic z novimi instrumenti z daljšo ročnostjo že začetek tega procesa. Kot pravi, gre kljub vztrajanju Evropske centralne banke, da se je treba izogniti kakršnemu koli dogodku, ki bi bil označen za prestrukturiranje, dejansko za obliko prestrukturiranja dolgov, imelo pa bo lahko različna imena.

Prav tako se sprašuje o formulaciji prostovoljno sodelovanje zasebnih upnikov. Če bodo države svoje finančne institucije prisilile k sodelovanju v tem paketu, je to že nasprotje samo po sebi, zato se mu zdi izraz prostovoljno sodelovanje nejasen. Čim bo prišlo do prestrukturiranja, je to prestrukturiranje, prostovoljno ali ne, je prepričan.

"Dobre rešitve ni" Mrak pravi, da obstaja več različic, kako upravljati z grško nesposobnostjo odplačevanja obveznosti oziroma t.i. defaultom. Ena možnost je nenadzorovan enostranski default, ki bi bil za Grčijo izjemno boleč in v Atenah bodo po Mrakovem prepričanju naredili vse, da do tega ne bo prišlo. Druga pot pa je nadzorovan default, dogovorjen s partnerji v območju evra, ki v proces vnaša več predvidljivosti. "Gre pa za bolj ali manj slabe različice. Dobre rešitve ni," meni Mrak.

Glede ideje o pomoči Grčiji skozi milijardo evrov predhodnega izplačila sredstev EU in posebno obravnavo države pri izvajanju kohezijske politike Mrak meni, da gre bolj za piarovski prijem Evropske komisije. S tem se nič ne rešuje, daje pa se slab signal za koriščenje sredstev EU, saj bi lahko podobne zahteve prišle od drugod, je sklenil.