Mlada, neizkušena in naklonjena Rusiji (video)

Italijanska zunanja ministrica bo pri komaj 41 letih na mestu visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, hkrati pa bo tudi kot podpredsednica Evropske komisije britansko baroneso zamenjala 1. novembra.

Diplomirana politologinja velja za neizkušeno, Italija pa jo je 1. avgusta letos uradno kandidirala za visoko zunanjepolitično predstavnico EU kljub temu, da na predhodnem vrhu julija ni dobila podpore, predvsem med vzhodnoevropskimi državami, kot so Latvija, Litva in Poljska, so bili zelo skeptični. Litovska predsednica Dalia Grybauskaite naj bi se na tokratnem vrhu po neuradnih informacijah zaradi nasprotovanja Mogherinijevi vzdržala glasovanja.

Poleg pomanjkanja izkušenj je bil najpogostejši očitek na njen račun domnevna naklonjenost Rusiji. Nasprotniki ji zamerijo po njihovih besedah preveč popustljivo politiko do Moskve ter njeno izjavo, da bo plinovod Južni tok zgrajen. Sama po pisanju italijanskih medijev na očitke, da je "ruski človek" v EU, z nasmehom odgovarja, da gre za manipulacijo proti Italiji. Rim in Moskva imata sicer tradicionalno dobre odnose, ki imajo svoje temelje v gospodarski odvisnosti.

K njenemu ugledu v tujini pa ni vplival razlog v ozadju njenega imenovanja za vodjo italijanske diplomacije. Renzi naj bi jo na čelo zunanjega ministrstva imenoval, ker je pričakoval, da mu bo bolj poslušna kot njena predhodnica, neodvisna Emma Bonino. Renzi pa je s kandidiranjem Mogherinijeve za naslednico Ashtonove obračunal z dvema italijanskima politikoma, ki sta imela apetite po tem mestu, vendar pa jima Renzi ni naklonjen – nekdanjima premierjema Massimom D'Alemo (bil je tudi zunanji minister) in Enricom Letto. S tem se je izognil usodi nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija, ki se je moral "bosti" s predsednikom Evropske komisije, prav tako nekdanjim italijanskim premierjem Romanom Prodijem, piše Die Welt.

Dober političen instinkt Italijanski premier Renzi, ki se želi uveljaviti kot nov obraz politike in velja za trenutno najvplivnejšega človeka evropske levice, je v zadnjih mesecih z lobiranjem uspel prepričati svoje evropske kolege, da je vendarle prava oseba, podprl pa jo je tudi francoski predsednik Francois Hollande. Pri dokazovanju kritikom, da se motijo o njej, se bo zanašala na svojo veliko željo po učenju in politični instinkt, ki ji je do zdaj na italijanskem političnem parketu dobro služil. Najprej je pripadala krogu okoli nekdanjega rimskega župana Walterja Veltronija, nato je prestopila v tabor njegovega tekmeca Daria Franceschinija. Kljub kritikam Renzija konec leta 2012 (na Twitterju mu je na primer predlagala, naj se nauči kaj o zunanji politiki, saj je njegovo znanje o tem nezadostno), pa je zdaj ena najbolj gorečih premierjevih zagovornic.

Tako Mogherinijevo kot Donalda Tuska, poljskega predsednika, ki je bil izbran za predsednika Evropskega sveta, mora potrditi še Evropski parlament. Dvojica predstavlja politično, geografsko in spolno uravnoteženost vodstva v evropskih institucijah.