Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
10. 4. 2024,
12.53

Osveženo pred

1 mesec, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,32

Natisni članek

migrantski center migrantska kriza Evropski parlament migracijski pakt Denis Čaleta Aleš Hojs migracije

Sreda, 10. 4. 2024, 12.53

1 mesec, 2 tedna

Migracijski pakt: pomemben signal ali navadna šlamastika?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,32
Migranti na madžarsko-srbski meji | Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise in fotografije obraza. | Foto Guliverimage

Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise in fotografije obraza.

Foto: Guliverimage

Evropski parlament je potrdil migracijski pakt. "Glavni izziv je ne samo sprejem tega pakta, ki je zagotovo pomemben signal za skupno urejanje migracij, ampak naslednji korak, torej ali se bodo države sprejetih zavez držale in bodo vse razumele, da je treba k tej zadevi pristopiti celovito," je o migracijskem paktu, ki je danes na mizah evropskih poslancev, povedal strokovnjak za varnostna vprašanja Denis Čaleta. Za nekdanjega notranjega ministra in kandidata SDS za evropskega poslanca Aleša Hojsa pa je predlagana zakonodaja nesprejemljiva. "Migrantske situacije se ne rešuje tako, da se omogoča, da ljudje nezakonito vstopajo v Evropo, ampak je treba vstope preprečiti. Če že delamo kakršenkoli selekcijo kje, kdaj in kako bo kdo prišel v EU, je to treba narediti zunaj meja EU, ne pa potem, ko so ljudje že notri in jih je nemogoče deportirati," meni Hojs. 

Evropski parlament na današnjem plenarnem zasedanju v Bruslju razpravlja in odloča o evropskem migracijskem paktu, s katerim želi EU celovito urediti upravljanje migracij. Pakt sestavlja deset zakonodajnih aktov, ki naj bi zagotovili hitrejše azilne postopke, boljše upravljanje meja in večjo solidarnost med državami članicami. Pred uveljavitvijo nove zakonodaje bo moral dokončno zeleno luč prižgati še Svet EU, v katerem so države članice.

Z novo zakonodajo bi vzpostavili poseben solidarnostni mehanizem za pomoč državam članicam, ki se znajdejo pod velikim migracijskim pritiskom. Preostale članice bi jim lahko pomagale s premestitvijo prosilcev za azil na svoje ozemlje, plačevanjem finančnih prispevkov ali pa zagotavljanjem operativne podpore.

Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise in fotografije obraza. Po novem bo azilni postopek enoten po vsej EU in tudi hitrejši. Pakt prinaša še enotne standarde po vsej Uniji za priznavanje mednarodne zaščite, pa tudi pravila glede pogojev, ki jih mora prosilcem zagotoviti članica, v kateri so.

Čaleta: To je pomemben signal, ni pa odločilen

"Glavni izziv je ne samo sprejem tega pakta, ki je zagotovo pomemben signal za skupno urejanje migracij, ampak naslednji korak, torej ali se bodo države sprejetih zavez držale in bodo vse razumele, da je treba k tej zadevi pristopiti celovito. Ne samo, da so na udaru tiste države, ki so na zunanji schengenski meji, in ciljne države migracijskih tokov, ampak da je to skupni problem, ki ga mora EU nasloviti. Tak pakt k temu lahko pripomore, nimamo pa ravno najboljšega občutka, predvsem zato ker se skozi nacionalne politike krepijo individualni pristopi in to zagotovo ni dober signal za nek skupni nastop," izpostavi Denis Čaleta, strokovnjak za varnostna vprašanja in predsednik Inštituta za korporativno varnost.

Ob tem opozori, da države, ki imajo večji vpliv in si to lahko privoščijo, z implementacijo evropskih rešitev zamujajo ali pa jih sprejemajo s figo v žepu. "Migracijski pakt je pomemben signal, ni pa odločilen. Odločilni signali se bodo zgodili skozi države članice, ki imajo še vedno ključno vlogo pri upravljanju migracij, pri izvajanju ukrepov notranje politike in notranje varnosti. Absolutno pozdravljamo sprejetje dokumenta, a opozarjamo, da je to le eden od korakov, potrebnih za to, da pridemo do skupnega pristopa," pravi Čaleta. Po njegovem mnenju bodo imele države na migrantskih vstopnih poteh za Evropo veliko težav, če mehanizem prerazporejanja migrantov po kvotah v druge države ne bo zaživel. 

"Čeprav smo zunanjo mejo s slovensko-hrvaške prenesli na hrvaško-bosansko mejo, vidimo, da s tem nismo naredili nič drugega kot pa sami sebi medvedjo uslugo. Tam je meja, čeprav smo na to opozarjali, še bolj prepustna in problem imamo tudi v Sloveniji. Ena izmed ključnih stvari, ki jih mora Evropa sprejeti, je, kako bo s skupnimi silami zavarovala zunanjo mejo, da se k varovanju zunanje schengenske meje vključijo Frontex in preostali," je prepričan strokovnjak za varnostna vprašanja Denis Čaleta. | Foto: Matic Prevc/STA "Čeprav smo zunanjo mejo s slovensko-hrvaške prenesli na hrvaško-bosansko mejo, vidimo, da s tem nismo naredili nič drugega kot pa sami sebi medvedjo uslugo. Tam je meja, čeprav smo na to opozarjali, še bolj prepustna in problem imamo tudi v Sloveniji. Ena izmed ključnih stvari, ki jih mora Evropa sprejeti, je, kako bo s skupnimi silami zavarovala zunanjo mejo, da se k varovanju zunanje schengenske meje vključijo Frontex in preostali," je prepričan strokovnjak za varnostna vprašanja Denis Čaleta. Foto: Matic Prevc/STA

Domača naloga držav članic

Po besedah Čalete pozitiven vidik migracij, konkretno zagotavljanje delovne sile, zasenčijo večji problemi, ki se pri tem pojavijo, kot so nezmožnost integracije teh ljudi, nezmožnost vključevanja na trg dela, nezmožnost sobivanja različnih kultur, ki se pri tem mešajo, ter zadnji in verjetno najpomembnejši dejavnik, ki skrbi državljane – varnost.

"Kakorkoli nam politika želi povedati, da se s stališča varnosti nič kaj bistveno ne spreminja, vidimo, da ni tako. Tukaj imam v mislih povečanje teroristične grožnje, povečanje kriminalnih dejanj, ki jih mogoče v statistiki ni zaznati, se pa povečanje vidi znotraj posameznih kategorij, kot je na primer posilstvo. To so stvari, ki jih bo pakt le naslavljal, ne bo pa jih reševal. To je potem domača naloga držav članic. Seveda se bo potem to reševalo v okviru skupnih korakov oziroma evropskega pristopa za upravljanje migrantskih tokov," je pojasnil Čaleta. 

V Sloveniji prostor za izboljšave vidi predvsem na področju komuniciranja z javnostjo in lokalnimi skupnostmi, da se najdejo principi in pristopi, kako ukrepati v primerih izrednega povečanja migracij. "Slovenija je na srečo tranzitna država. Ko pa bodo v nekem trenutku začele države višje ali pa zahodno od nas bolj zapirati svoje meje, bomo imeli problem, ker bodo ti ljudje obstali tukaj, napetost bo naraščala in prisotni bodo določeni negativni vplivi," opozori Čaleta. 

"Verjamem, da bodo mediji pakt prikazali kot velik uspeh, a pakt o migracijah je popolnoma nesprejemljiv. Jaz verjamem, da bosta poslanca SDS glasovala proti temu paktu," je za Siol.net povedal nekdanji notranji minister v Janševi vladi Aleš Hojs.  | Foto: STA , "Verjamem, da bodo mediji pakt prikazali kot velik uspeh, a pakt o migracijah je popolnoma nesprejemljiv. Jaz verjamem, da bosta poslanca SDS glasovala proti temu paktu," je za Siol.net povedal nekdanji notranji minister v Janševi vladi Aleš Hojs.  Foto: STA ,

Hojs: Migrantska situacija se ne rešuje tako 

Medtem je nekdanji notranji minister v času Janševe vlade Aleš Hojs, ki je sicer med slovenskim predsedovanjem EU aktivno sodeloval pri oblikovanju evropskih rešitev na področju migracij in azila, do predlaganega migracijskega pakta kritičen. "Ta migracijski pakt je navadna šlamastika. Ko smo predsedovali EU, sem evropski komisarki za notranje zadeve Ylvi Johansson povedal, da česa takega v času našega predsedovanja ne bom uvrstil niti na dnevni red zasedanja. Gre za kompromis, ki je absolutno nesprejemljiv," je prepričan Hojs.

Kritičen je predvsem do akta, ki predvideva obvezno premestitev migrantov in po katerem bi migrante iz zelo obremenjenih držav, kot so na primer Italija, Španija in Nemčija, po solidarnostnem ključu prestavili v države, ki v tistem trenutku niso tako obremenjene. 

"Ker je bilo zoper obvezno premestitev zelo veliko nasprotovanja, so našli po mojem mnenju neumno rešitev, ki predvideva, da država v primeru, da migrantov ne sprejme, plačuje sredstva v nek fond. To pomeni, da bomo na primer Slovenci, če migrantov ne bomo želeli sprejeti, za te migrante, ki bodo ostali nastanjeni na primer v Italiji, plačevali določen znesek. To je popolnoma napačen pristop. Migrantske situacije se ne rešuje tako, da se omogoča, da ljudje nezakonito vstopajo v Evropo, ampak je treba vstope preprečiti. Če že delamo kakršenkoli selekcijo kje, kdaj in kako bo kdo prišel v EU, je to treba narediti zunaj meja EU, ne pa potem, ko so ljudje že notri in jih je nemogoče deportirati," meni Hojs. 

Slovenski evroposlanci bodo danes na glasovanju v Evropskem parlamentu večinoma podprli celoten evropski pakt o migracijah in azilu, čeprav niso povsem zadovoljni z njim. Milan Zver in Romana Tomc (oba EPP/SDS) sta medtem napovedala, da bosta glasovala proti delu pakta o obvezni solidarnosti med državami članicami.
Migranti na južni meji ZDA
Novice Evropski parlament potrdil migracijski pakt
Matej Tonin NSi
Novice NSi na programski konferenci o obrambi, zelenem prehodu, kmetijstvu in migracijah
Migranti
Novice Minister Poklukar z županoma Središča ob Dravi in Brežic o vzpostavitvi azilnih kapacitet
Ne spreglejte