Ponedeljek, 10. 4. 2023, 8.58
1 leto
Med kitajskimi vojaškimi vajami v morje pri Tajvanu vplul ameriški rušilec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,08
58
Po operaciji je ameriška vojaška ladja zapustila območje in nadaljevala operacije v Južnokitajskem morju.
Ameriški rušilec USS Milius je danes vplul na območje v Južnokitajskem morju, ki si ga lasti Kitajska. Ta v bližini Tajvana končuje vojaške vaje, na katerih so danes uporabili pravo strelivo. Uradni Peking je obsodil vplutje ameriške ladje, iz Washingtona pa so sporočili, da je šlo za "podporo pravicam, svoboščinam in zakoniti uporabi morja".
Kitajska je opozorila, da je šlo za "nezakonit vdor" ameriškega rušilca v vode blizu otočja Spratly, ki si jih lasti, iz ameriške vojaške mornarice pa so sporočili, da je šlo za operacijo "svobodne plovbe v skladu z mednarodnim pravom".
Po operaciji je ameriška vojaška ladja "zapustila območje in nadaljevala operacije v Južnokitajskem morju", so še pojasnili pri ameriški mornarici.
Napetosti se stopnjujejo
Napetosti na območju se stopnjujejo po sredinem srečanju tajvanske predsednice Caj Ing Ven s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevinom McCarthyjem v Kaliforniji. Po srečanju je Kitajska napovedala vojaške vaje v okolici Tajvana.
Kot danes poroča francoska tiskovna agencija AFP, so po navedbah Pekinga kitajska vojaška letala danes med simulacijo napadov uporabila pravo strelivo, na vaji pa je sodelovala tudi letalonosilka Shandong.
Kitajska svarila
Ob začetku tridnevnih vojaških vaj v soboto je kitajska vojska sporočila, da so te svarilo "pred sodelovanjem med separatističnimi silami, ki želijo neodvisnost Tajvana, ter tujimi silami in njihovimi provokacijami". Danes je kitajska vojska sporočila, da je "uspešno opravila" vojaške vaje v bližini Tajvana, ki so še dodatno povečale napetosti v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Peking je ob tem opozoril, da se mir v Tajvanski ožini in neodvisnost Tajvana "medsebojno izključujeta". Taipei je odvrnil, da Kitajska spodkopava mir in stabilnost.
Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Ši Džinping.
58