Ponedeljek, 25. 2. 2019, 14.57
5 let, 10 mesecev
Mayevo želijo prepričati, da prestavi izstop, EU ni navdušena
V Veliki Britaniji se krepijo pozivi premierki Theresi May, naj preloži britanski izstop iz Evropske unije, predviden za 29. marec. Mayeva, ki vztraja pri izstopu konec marca, bo sicer v torek nagovorila britanski parlament, ki bo nato v sredo glasoval o prihodnjih korakih v procesu brexita.
Pozivi k preložitvi se med drugim vrstijo iz vrst premierkinih konservativcev in članov vlade, ki so o tem razdeljeni. Državni sekretar Tobias Ellwood je danes povedal, da premierko spodbuja k preložitvi, da bi s tem preprečili izstop iz EU brez dogovora. Minister za izobraževanje Damian Hinds pa meni, da bi "preložitev pomenila zgolj podaljšanje teh težav", poroča britanski BBC.
Podporo preložitvi so v primeru, da v prihodnjih dneh ne bo preboja v pogovorih, konec tedna napovedali tudi ministrica za delo Amber Rudd, minister za podjetništvo Greg Clark in minister za pravosodje David Gauke.
Eden od scenarijev: izstop do 23. maja
Na sredinem glasovanju o prihodnjih korakih v procesu brexita bi lahko tako podprli predlog dopolnila laburistke Yvette Cooper in konservativca Oliverja Letwina, v skladu s katerim bi lahko parlament zahteval preložitev izstopa, če sporazum ne bo potrjen do 13. marca. Po besedah Cooperjeve bo o dolžini podaljšanja 50. člena pogodbe EU, ki določa izstop, odločila vlada, ne parlament.
Danes pa se je pojavil še predlog dopolnila, v katerem skupina konservativnih poslancev vladi predlaga preložitev do 23. maja, če do 13. marca ne bo dogovora. Nadzora nad brexitom parlament s tem dopolnilom ne bi prevzel.
V Bruslju medtem po poročanju časnika The Guardian niso naklonjeni podaljšanju 50. člena zgolj za nekaj mesecev, ampak bi izstop preložili do konca leta 2020. Po navedbah virov pri EU bi tako nadomestili predvideno 21-mesečno prehodno obdobje. To bi Bruslju in Londonu omogočilo, da bi bolj natančno določila svoje prihodnje odnose, s čimer pa bi sporno irsko varovalo, ki je glavna ovira za potrditev sporazuma v britanskem parlamentu, postalo nepotrebno.
Dvig carin, uvoznih dajatev in pravne negotovosti. To so glavna tveganja, ki jih v anketi Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) v času pogajanj o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije (EU) izpostavlja 1.500 nemških podjetij. Ta izpostavljajo, da mesec dni pred rokom še ni jasno, kakšen bo izstop Velike Britanije iz EU. Da so pripravljeni, je tako ocenila le četrtina anketiranih podjetij, več kot polovica podjetij pa posledic brexita še ne more oceniti. Ker jih skrbijo carine, se skoraj polovica anketiranih podjetij na brexit pripravlja z dodatnimi izobraževanji na tem področju.
Nemška podjetja tako v prihodnost zrejo s previdnostjo. Trenutno dobra tretjina, 38 odstotkov podjetij, ni zadovoljna s poslovanjem z Veliko Britanijo, dobri dve tretjini podjetij (71 odstotkov) pa v prihodnjem letu pričakuje upad poslov z Veliko Britanijo. Lani je bilo takšnega mnenja 36 odstotkov podjetij, torej pol manj.
In kaj vse to pomeni za slovenske izvoznike, ki jim Nemčija predstavlja najpomembnejši trg? "Z vidika nemško-britanskih gospodarskih odnosov bodo slovenska podjetja prizadeta le posredno. Rahle učinke je mogoče pričakovati v avtomobilski industriji, ki jih bo mogoče ublažiti z vlaganjem v digitalizacijo in optimizacijo procesov," pravi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen.
Daljši preložitvi naklonjen tudi irski premier
Daljši preložitvi je naklonjen tudi irski premier Leo Varadkar. "Zagotovo raje vidim podaljšanje, kot pa da Velika Britanija odide brez dogovora," je še povedal.
Pogovori med Brusljem in Londonom se medtem nadaljujejo. V torek bosta na nadaljnjih pogovorih o britanskem izstopu v Bruslju tudi minister za brexit Stephen Barclay in državni pravobranilec Geoffrey Cox.
Britanska premierka Theresa May pa bo v torek britanskim poslancem znova predstavila potek pogovorov z EU. Nato bodo v sredo poslanci predvidoma glasovali o prihodnjih korakih v procesu brexita, tudi o zgoraj omenjenih dopolnilih.
2