Licenciranje koke pravo orožje v mamilarski vojni

Bolivija je tretja največja proizvajalka kokaina na svetu, bolivijski predsednik Evo Morales pa se je v boj proti drogam podal na skrajno nenavaden način, ki ZDA ni najbolj všeč. Morales je namreč nehal preganjati predelovalce kokinih listov, iz katerih proizvajajo kokain, in jim začel prodajati licenco za gojenje koke.

Morales se je uprl ZDA in se v boj proti drogam podal na drugačen način Kmetje, ki gojijo koko, so morda v preteklosti svoje plantaže skrivali pred oblastjo, ta pa je skrbno beležila vse podatke o lastniku zemlje in aktivnostih, ki so se dogajale na njegovi zemlji. Morales je začel novo vojno proti kokainu, in sicer tako, da je pred tremi leti iz države izgnal ameriško agencijo za boj proti drogam, s tem pa od ZDA izzval mnenje, da Boliviji ne bo uspelo doseči svetovnih obveznosti glede boja proti drogam. Nadaljeval je z nekonvencionalnim pristopom, saj so nekatere zaplate zemlje last države, ki jo daje v najem kmetom za gojenje koke. To pa še ni vse, saj so bolivijske oblasti zaplenile vse neavtorizirane plantaže, piše New York Times.

Na presenečenje vseh so prvi rezultati nadvse obetavni, saj se je število kokinih plantaž drastično zmanjšalo, Morales pa je to dosegel brez umorov in drugega nasilja, ki so bili posledica ameriškega načina boja proti drogam v Kolumbiji, Mehiki in še kje drugje. "Rezultat govori zase. Pokazali smo, da lahko izvedemo zasege plantaž brez kršenja človekovih pravic in z jasnimi rezultati," je povedal eden od vladnih ministrov Carlos Romero. Kljub začetnemu uspehu pa se pojavlja skrb, da so nekateri preprodajalci kokaina našli učinkovitejši način proizvajanja kokaina, s čimer zavajajo bolivijsko oblast.

Dovoljeno le gojenje koke za tradicionalno uporabo Bolivija je z zakonom prepovedala gojenje koke, ki je ni sama odobrila, še vedno pa dovoljuje gojenje koke za tradicionalno uporabo. Bolivijci namreč žvečijo kokine liste, ki učinkujejo kot blago poživilo ali zdravilo, pijejo tudi čaj iz kokinih listov in jih uporabljajo v verskih obredih. Vlada je zaukazala tudi popis vseh gojiteljev koke v provinci Chapare, z zbranimi podatki pa bodo oblikovali poseben sistem, s katerim bodo nadzorovali, koliko kokaina gojitelji koke lahko proizvedejo. Če bo vlada ugotovila, da ima kmet prevelik nasad koke, bodo vojaki odstranili presežek. Če bo še drugič ugotovila, da ima isti kmet prevelik nasad, mu bo za kazen uničila celoten nasad, hkrati pa bo izgubil pravico do gojenja koke.

Bolivijska vlada je še napovedala, da bo letos uničila še več plantaž koke, kot je to storila preteklo leto, vendar brez nasilja. Vladno poročilo kaže, da je med letoma 1998 in 2002 v Chapareju približno 60 ljudi umrlo, več kot 700 pa jih je bilo ranjenih zaradi nasilja, ki so ga spodbudili nasilni prevzemi zemlje. Bela hiša je do napredka skeptična, saj ocenjuje, da je proizvodnja kokaina še vedno precej razširjena, piše New York Times.

Gojitelji še vedno prodajajo kokine liste preprodajalcem Čeprav oblasti skrbno nadzorujejo gojenje koke, pa se še vedno velika večina kokinih listov znajde v rokah preprodajalcev, ki kokine liste uporabijo za proizvodnjo kokaina in drugih drog. Večina teh drog potuje v Brazilijo, ki je drugi največji trg za kokain na svetu, nasprotno z mnenjem ZDA pa skoraj nič bolivijskega kokaina ne pristane v ZDA.

Za New York Times sta dva kmeta iz province Chapare pojasnila, da navadno prodata 23 kilogramov kokinih listov državi, preostali del pa drugim kupcev, ki za kilogram kokinih listov plačajo veliko več, kot določa vlada. Postavlja se vprašanje, koliko zemlje Bolivija potrebuje, da zadovolji potrebe po tradicionalni uporabi kokinih listov. Trenutno vlada namreč dovoljuje 20 tisoč hektarjev zemlje za gojenje koke, številka pa je še višja. Glede na podatke Združenih narodov se koka goji na 27 tisoč hektarjih zemlje.