Nedelja, 18. 3. 2018, 12.03
6 let, 1 mesec
Led se tali, prihajajo zahrbtni virusi in bakterije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,24
2
Okrog globalnega segrevanja se lomijo kopja, a v vsakem primeru se bo treba sprijazniti s tem, da zaradi taljenja ledu na površje prihajajo nam še nepoznani virusi in bakterije, ki lahko resno ogrozijo naša življenja.
Skozi zgodovino so ljudje sobivali z bakterijami in virusi. Razvili smo odpornost proti njim od kuge pa do črnih koz, vendar so se začeli razvijati tako povsem novi kot tudi tisti, ki so iz že znanih sojev razvili nove pojavne oblike.
Že skoraj stoletje, odkar je Alexander Fleming odkril penicilin, imamo antibiotike. V odgovor na to so bakterije začele razvijati odpornost proti antibiotikom. Bitka je neskončna, saj se ves čas razvijamo tako ljudje s svojo odpornostjo kot tudi bakterije in virusi.
Nova podnebna realnost še ni izpostavila nobenih starodavnih virusov, ki bi bili smrtno nevarni za ljudi, a so se začele ponovno pojavljati znane bolezni, za katere je sodobna družba upala, da jih je izkoreninila, je za BBC zapisala Jasmin Fox-Skelly.
Prve žrtve že v letu 2016
Avgusta 2016 je 12-letni deček v severni Rusiji umrl po okužbi z antraksom. Za izbruh antraksa, v katerem je bilo do 20 prebivalcev hospitaliziranih, so bile krive nenavadno tople vremenske razmere v arktičnem krogu, so zapisali pri BBC.
Navedli so še, da naj bi pred skoraj 75 leti umrl severni jelen, okužen z antraksom. Njegovo truplo naj bi bilo ujeto pod plastjo zmrznjene zemlje, ki ji pravimo tudi permafrost. Truplo je bilo v ledu ujeto vse do vročinskega vala v letu 2016, ko se je led stalil, truplo pa je v bližnje reke, jezera in zemljo, kasneje tudi zaloge hrane spustilo nalezljivi virus antraks.
Okužilo se je več kot dva tisoč jelenov, ki so se pasli v bližini, posledično pa tudi nekaj ljudi. Obstaja strah, da to ni bil edini in zadnji primer, ko so zaradi otoplitev med ljudi prišli virusi, je še zapisala novinarka Jasmin Fox-Skelly.
Drugega septembra 1993 so v permafrostu v regiji Altai našli dobro ohranjeno mumijo 24-letnice. Ruski znanstveniki so ocenili, da jo je led ohranjal okoli 2.000 let.
Se bo zaradi taljenja odprla Pandorina skrinjica bolezni?
Ob daljših obdobjih neobičajno visokih temperatur se permafrost tali. V običajnih poletnih razmerah se vsako leto stali okoli 50 centimetrov površinskega permafrostnega sloja, v ekstremnih razmerah pa se lahko talijo tudi stare, bolj globoke plasti.
Zmrznjena plast permafrostne zemlje je odlično mesto za bakterije, saj tam lahko preživijo izredno dolgo časa, morda celo milijon let. To pomeni, da lahko taljenje ledu potencialno odpira Pandorino skrinjico virusov in bakterij, svari britanski avtor.
Temperatura v arktičnem krogu hitro narašča, približno trikrat hitreje kot v preostalem svetu, navaja isti vir. Ker se led in permafrost tako hitro talita, se lahko v svetu v kratkem pojavi veliko bolezni.
V permafrostu so tudi virusi globalnih epidemij
"Permafrost je zelo dober za ohranjanje mikrobov in virusov, ker je hladen, brez kisika in temen," je za BBC povedal evolucijski biolog Jean-Michel Claverie z univerze Aix-Marseille v Franciji. "Patogeni virusi, ki lahko okužijo ljudi ali živali, se lahko ohranijo v starih slojih permafrosta, med njimi pa so tudi takšni, ki so v preteklosti povzročili globalne epidemije."
Samo v začetku 20. stoletja je več kot milijon jelenov poginilo zaradi antraksa. Zaradi zmrznjene zemlje ni lahko kopati grobov, zato je večina trupel pokopanih tik pod površjem, grobovi v severni Rusiji pa so razpršeni med 7.000 pokopališči.
Znanstveniki so za BBC povedali, da bi se resnično morali bati tistega, kar je še skrito globoko pod zmrznjeno zemljo.
Po 32 tisoč letih mikrobi plavajo, kot da sploh ne bi zamrznili
V študiji leta 2005 so znanstveniki NASE uspešno oživili bakterije, ki so bile 32 tisoč let ujete v zamrznjenem ribniku na Aljaski, so poročali na BBC in nadaljevali, da so bili mikrobi, ki se jim reče Carnobacterium pleistocenium, zamrznjeni od pleistocenskega obdobja, ko so po zemlji hodili mamuti. Ko se je led stalil, so mikrobi začeli plavati okrog, kot da 32 tisoč let mirovanja nanje ni imelo nobenega učinka.
Pogled iz zraka prikazuje termokarstna jezera zunaj mesta Čerski v severovzhodni Sibiriji leta 2007. Že tisočletja so v plasti arktične tundre ujeti živalski odpadki in druge organske snovi. Odpadki, ki so bili ujeti v ledu, zdaj zaradi podnebnih sprememb spet prihajajo na površje.
Dve leti kasneje je znanstvenikom uspelo oživiti osem milijonov let stare bakterije iz ledenika v dolini Beacon v mestu Mullins na Antarktiki. V članek BBC je avtorica zapisala, da so v isti študiji obnovili celo nekatere bakterije, stare sto tisoč let.
Kljub temu znanstveniki pravijo, da se ne da oživiti vseh zamrznjenih bakterij iz permafrosta. Antraksne bakterije so preživele, ker tvorijo izredno trdne spore in tako zamrznjene lahko preživijo izredno veliko časa. Nekateri virusi lahko preživijo tudi več milijonov let, so poročali na BBC.
Daljša obdobja visokih temperatur prinašajo tudi druge težave
Taljenje permafrosta ni edina nevarnost, ki jo predstavljajo nenadna daljša obdobja visokih temperatur. Severna obala Sibirije je zaradi taljenja ledu v Arktičnem morju veliko bolj dostopna.
Posledično je postal ta sicer osamljeni kotiček zemlje morebitna dobičkonosna destinacija, saj je zanimiva za industrijsko izkoriščanje, na primer za odkrivanje zlata, mineralov, olja in zemeljskega plina. Toda pri tem bi lahko odkopali še kaj, kar ni zlato, je zapisala novinarka BBC.
Taljenje ledu iz ledenika Bering pri jezeru Vitis, kjer se je že leta 1997 stalilo od 10 do 12 kilometrov ledu.
Bi nas moralo skrbeti?
Eden od pogledov na razmere je, da so točne posledice permafrostnih patogenov neznane in nas zato še ne bi smelo preveč skrbeti. Pomembneje je, da razmišljamo o tem, koliko se je, če se je, podnebje res spremenilo in kaj to pomeni za verjetnost, da se ta ledena kletka zares odpre.
Zaradi nedavnih daljših obdobij visokih temperatur severne države postajajo bolj dovzetne za izbruhe "južnih" bolezni, kot so malarija, kolera in mrzlica denga, saj te patogeni uspevajo pri višjih temperaturah.
Po drugi strani tveganj ne bi smeli zanemariti zgolj zato, ker jih ne moremo količinsko opredeliti.
"Mogoče je, da bi nas patogeni mikrobi okužili, kako verjetno je to, pa ni znano. Morda bi šlo za bakterije, ki bi jih preprosto pozdravili z antibiotiki, lahko pa za odporne bakterije in viruse. Če z določenim patogenom že dolgo nismo bili v stiku, naš imunski sistem ni pripravljen nanj. Torej bi bilo to lahko nevarno," je še povedal Claverie.
2