Nedelja, 21. 8. 2022, 22.28
2 leti, 3 mesece
Lahko ta otok Evropo čudežno reši pred Putinom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,05
19
Pod morjem okoli Cipra je po ocenah za 510 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
Evropa je energetsko zelo odvisna od ruskega zemeljskega plina, zaradi česar lahko Moskva plin uporablja za politično izsiljevanje. Evropa zato išče nove dobavitelje zemeljskega plina. Je lahko plin iz sredozemskih podvodnih polj pri Cipru rešitev za Evropo v prihodnjih letih?
Afrodita je starogrška boginja ljubezni, ki se je po antičnem mitu rodila na obali sredozemskega otoka Ciper. Prav zato je po njej dobilo ime leta 2011 odkrito polje zemeljskega plina, ki leži jugovzhodno od Cipra.
Optimistični Ciprčani
Solon Kasinis, vodja oddelka za energetiko na ciprskem ministrstvu za gospodarstvo, je za nemški poslovni časnik Handelsblatt optimistično povedal, da bi lahko plin začeli črpati v od treh do petih letih. Koncesijo za črpanje plina na polju Afrodita imajo ameriška multinacionalka Chevron, britansko-ameriška multinacionalka Shell in izraelska družba New Med.
Tudi ciprska ministrica za energijo, trgovino in industrijo Natasa Pilides je optimistična. "Leta 2027 bomo začeli izvažati zemeljski plin s polja Afrodita. /.../ Evropa je dober morebitni kupec za ciprski zemeljski plin, in sicer zato ker je EU potrdila, da bo plin ostal premostitveno gorivo do leta 2049," je povedala za ameriški medij Bloomberg.
510 milijard kubičnih metrov plina
Ciprske plinske zaloge so ocenjene na 510 milijard kubičnih metrov, od tega je na polju Afrodita okoli 130 milijard kubičnih metrov. Poleg Afrodite je bilo v morju okoli Cipra odkritih še več plinskih polj.
Januarja 2020 so Ciper, Grčija in Izrael podpisali dogovor o gradnji plinovoda z imenom EastMed. To ime je angleška okrajšava za Vzhodno Sredozemlje. Na fotografiji je novinarska konferenca po podpisu dogovora, na kateri so (od leve proti desni) sodelovali ciprski predsednik Nikos Anastasiades, grški premier Kiriakos Micotakis in takratni izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Leta 2018 sta italijanski Eni in francoski Total severovzhodno od polja Afrodita odkrila polje Kalipso. Tu so zaloge plina ocenjene na 180 milijard kubičnih metrov. ExxonMobil pa bo prihodnje leto začel vrtati na polju Glavk, ki leži južneje od Afrodite. Tukaj so zaloge ocenjene na okoli 200 milijard kubičnih metrov.
Politične in gospodarske ovire
Ciprskih 510 milijard kubičnih metrov zalog plina je petkrat več od nemške lanske porabe. Zaradi tega je Ciper lahko pomemben izvoznik plina, piše Handelsblatt. A pri tem opozarja na politične in gospodarske ovire.
Največja ovira je nerešen ciprski spor. Ciper je od poletja 1974 razdeljen: jug otoka je pod nadzorom mednarodno priznane ciprske države, sever otoka pa je pod turško vojaško okupacijo.
Ankara Cipru meša štrene
Turčija zahteva nadzor na delom izključne ekonomske cone, do katere je Ciper upravičen po konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu. Poleg tega Ankara tudi zahteva, da ciprski Turki na severu otoka dobijo delež od prihodnje prodaje plina.
Ciprska plinska bogastva so zamikala tudi Turčijo. Ta bi rada črpala plin na območju, ki po mednarodnem pomorskem pravu ekonomsko pripada Cipru. Turčija želi postati pomemben igralec na energetskem področju. Na fotografiji iz leta 2018 vidimo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na slovesnosti ob odprtju plinovoda Tanap, po katerem po turškem ozemlju v Evropo prihaja azerbajdžanski zemeljski plin.
Poleg političnih obstajajo tudi tehnične težave, saj infrastruktura za izvoz plina še ni zgrajena. Januarja 2020 so Grčija, Ciper in Izrael podpisale dogovor o gradnji 1.900 kilometrov dolgega plinovoda Vzhodno Sredozemlje (ang. East Med), ki bi plin s ciprskih in izraelskih naftnih polj dobavljal Grčiji, od tu pa v Italijo. Toda Ankara temu plinovodu nasprotuje, ker bo potekal tudi po območju, za katerega meni, da pripada Turčiji oziroma turškemu delu Cipra.
Izvoz ciprskega utekočinjenega plina?
Vprašljiva je tudi dobičkonosnost projekta gradnje plinovoda, ki je ocenjena na od šest do sedem milijard ameriških dolarjev. Zaradi tega so se ZDA že umaknile iz projekta.
Druga možnost je izvoz ciprskega plina v utekočinjeni obliki. Ciper je tako začel graditi pristaniški terminal za utekočinjeni zemeljski plin. Obstaja tudi možnost, da bi ciprski plin prepeljali do terminala Idka v Egiptu, ga tam utekočinili in izvažali v Evropo s pomočjo tankerjev.
Koliko plina bo Evropa sploh potrebovala leta 2030?
Junija letos je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen podpisala memorandum z Izraelom in Egiptom o izvozu izraelskega plina prek terminalov za utekočinjeni plin v Egiptu. Če se bo temu projektu priključil Ciper, bo treba zgraditi plinovod od ciprskih plinskih polj do Egipta.
Ciper na svoji južni obali pri vasi Mari gradi terminal za utekočinjeni plin (LNG-terminal) Vasiliko. Začeli so ga graditi kot terminal, v katerega bi na Ciper prihajali tankerji z utekočinjenim zemeljskim plinom iz tujine. Ta terminal, katerega gradnja menda ne poteka po načrtih, bi lahko uporabljali za izvoz ciprskega plina.
Po načrtih Evropske komisije bo leta 2030 zemeljski plin predstavljal le še 22 odstotkov celotne energetske porabe. To postavlja pod vprašaj gospodarsko smiselnost ciprskega projekta, saj bo gradnja plinovoda Vzhodno Sredozemlje trajala od pet do sedem let.
Povečan uvoz elektrike prek podvodnih kablov?
Nemški strokovnjak za energetska vprašanja v Vzhodnem Sredozemlju Moritz Rau je zato zadržan do projekta izvoza ciprskega zemeljskega plina. Namesto gradnje novih plinovodov predlaga uvoz t. i. zelene elektrike iz Izraela in Egipta v Evropo s pomočjo podvodnih kablov.
19