"Kurdi so v pripravljenosti, da se gredo za svoje pravice znova borit s puškami na ramah"

Na nedeljskem referendumu o spremembi turške ustave, s katero se bo položaj predsednika Erdogana še bistveno okrepil, je po podatkih volilne komisije za ustavno spremembo glasovalo 51,4 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 48,6 odstotka. Svet Evrope ob tem opozarja, da bi lahko bilo prirejenih do 2,5 milijona glasovnic, kar bi lahko spremenilo izid referenduma.

Ni družbenega konsenza

"Ljudje, s katerimi sem sodeloval, zelo težko spremljajo, kam vse to pelje. Dobro situirani ljudje srednje generacije v kurdskem delu so v pripravljenosti, da se gredo za svoje pravice znova borit s puškami na ramah. Nič dobrega ne vidijo v tem, da avtoritarna oblast zdaj postaja še legalna," pripoveduje športni psiholog Milan Hosta, ki je dve leti preživel na jugovzhodu Turčije, januarja in marca pa je bil v Ankari.

"Družba je zelo razdeljena. Po mojih izkušnjah se to opazi tudi med ljudmi. Vidijo, da ne morejo ničesar spremeniti, ker družbenega konsenza, kam želijo iti, ni," ugotavlja Hosta.

V Carigradu je v ponedeljek zaradi domnevno prirejenih glasovnic na nedeljskem referendumu protestiralo nekaj tisoč ljudi. Foto: Reuters

Pravi, da si tudi kolegi v Ankari želijo videti Turčijo v nekem mirnem sožitju z Evropo – kot člani ali ne. "Seveda pa drugi trdijo, da je treba to enoumje podpreti, saj menijo, da je vladanje z močno roko v teh časih edina pot naprej. Ta vprašanja so razlog za mnoge družinske in druge prepire," še pove Hosta.

Vlagatelji vedno previdnejši

Razmere se spreminjajo tudi za podjetnike, še zlasti so ob dogajanju previdni tuji vlagatelji. "Tisti najbolj previdni se verjetno ne bodo odločali za nova vlaganja," meni Tomaž Iskra, izvršni direktor družbe Lexpera Luxembourg, ki je večinski lastnik družbe Lexpera v Turčiji.

• Nova eksplozija v Turčiji. Kaj nasilje v državi pomeni za slovenskega podjetnika?
• Ali Turčija spet postaja bolnik ob Bosporju?

"Rast BDP v Turčiji je padla iz obetavnih številk pred recimo sedmimi leti, zdaj je pa nižja kot v Sloveniji. Gospodarska rast ponavadi pritegne še nove vlagatelje, ker pa je teh manj, pričakujem, da se lahko rast še zniža," pravi Iskra.

"S takšnim izidom je težko pričakovati, da bo več nemira, kvečjemu večji nadzor," pravi Iskra. Foto: Mediaspeed Opozarja, da so referendum odločili volivci zunaj najmočnejših gospodarskih središč – Carigrada, Ankare in Izmirja, kjer so bili prebivalci večinsko proti ustavnim spremembam.

"Malo vse skupaj spominja na fenomen kuhanja žabe. Stvari se odvijajo počasi. Dolgoročni učinki pa se kažejo prek padca gospodarske rasti in slabitve turške lire."

Za gospodarstvo je stabilnost dobra

"Če bi bili premiki drugačni, če bi zadnjič državni udar uspel, bi bile gospodarske posledice verjetno bolj dramatične. Z ozkega gospodarskega vidika je stabilnost najpomembnejša."

Iskra meni, da si bodo Turki svoj položaj uspeli zagotoviti s koncentracijo političnega vpliva na sosednje države, države Bližnjega vzhoda in s povezavami z Rusijo. "Izpad vlagateljev iz drugih delov sveta bodo morda nadomestili s temi državami. Ne verjamem pa, da v zadostni meri, da bi se vrnili na isto gospodarsko rast, kot so jo imeli pred leti."

"Kratkoročne spremembe od neuspelega državnega udara se kažejo zlasti pri bolj zadržanih kupcih. Običajni tržni cikel se je malo upočasnil," pravi Iskra, ki ima v Turčiji podjetje z med 30 in 40 zaposlenimi in je vodilni ponudnik pravnih informacij na spletu. Razlogov za spremembe v podjetju zaradi aktualnega dogajanja ne načrtuje, saj razlogov zanje ni, pravi.