Sreda, 1. 6. 2022, 17.48
1 leto, 11 mesecev
Kuna se poslavlja: iz Bruslja zelena luč Hrvaški za prevzem evra
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,03
6
Evropska komisija je danes ocenila, da le Hrvaška izpolnjuje vse kriterije za prevzem skupne valute, medtem ko jih ostale neevrske članice - poleg Bolgarije in Romunije so to še Švedska, Češka, Poljska in Madžarska - izpolnjujejo le delno.
Evropska komisija je v danes objavljenem konvergenčnem poročilu za leto 2022 dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra s 1. januarjem 2023. Sklep o priključitvi Hrvaške evrskemu območju bo v dokončno potrditev predlagala Svetu EU, ki združuje članice povezave. Z novim letom bo imelo območje z evrom tako 20 članic.
Evropska komisija je presodila, da je Hrvaška pripravljena s 1. januarjem postati 20. članica evrskega območja in bodo sprejem ustreznih pravnih aktov predlagali predstavnikom članic povezave v Svetu EU. Pred tem morata svoje mnenje podati še Evropska centralna banka in Evropski parlament, a težav ne pričakujejo.
Vodilni predstavniki komisije - predsednica Ursula von der Leyen, podpredsednik Valdis Dombrovskis in komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni so tako danes Hrvaško že pozdravili med evrskimi družinami in današnjo oceno označili za pomemben korak, velik dosežek in zgodovinski mejnik za južno slovensko sosedo.
Hrvati uvedbi evra zvečine nasprotujejo, skrbi jih povišanje cen
Večji izziv za oblasti na Hrvaškem, kjer že na polno tečejo priprave na zamenjavo kune z evrom, je nizka javnomnenjska podpora prevzemu skupne valute. Tako kot drugod po Evropi je tudi na Hrvaškem inflacija zelo visoka in dosega skoraj deset odstotkov (v Sloveniji je bila maja po HICP pri 8,7 odstotka), zaradi dosedanjih izkušenj držav s prevzemom skupne valute, ko se predvsem pri storitvah cene ob pretvorbi iz nacionalne valute v skupno evropsko običajno precej dvignejo, je zaznati precejšen strah pred dodatnimi cenovnimi pritiski.
Manj kot 30 odstotkov Hrvatov tako meni, da je država pripravljena na uvedbo evra v začetku leta 2023. Večina, 86,2 odstotka, jih meni, da bo uvedba evra privedla do tihega povišanja cen. V vladi in centralni banki so medtem neomajni.
Premier Andrej Plenković je prepričan, da je država na uvedbo evra pripravljena. Napovedal je intenzivno kampanjo pred dokončnim prevzemom. Guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić je medtem pred dnevi na konferenci v Ljubljani dejal, da alternative prevzemu evra na Hrvaškem ni. Hrvaško gospodarstvo je namreč močno "evroizirano", valutno tveganje pa zato zelo veliko.
Od 5. septembra bo na Hrvaškem obvezno dvojno označevanje cen. Cene izdelkov bodo označene tako v kunah kot evrih, dvojno označevanje bo veljalo tudi za celo leto 2023.
Vstop Hrvaške v evrsko območje je pomembna novica tudi za Slovenijo, ki je skupno valuto prevzela z letom 2007. Hrvaška je četrta največja slovenska trgovinska in gospodarska partnerica in ob tem še najpomembnejša turistična destinacija za Slovence. Veliko slovenskih državljanov ima v sosednji državi tudi nepremičnine.
6