Ponedeljek, 31. 3. 2025, 21.16
1 dan, 5 ur
Vojna v Ukrajini
Putin v vojsko vpoklical 160 tisoč državljanov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,74
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o spomladanski mobilizaciji, s katerim je zapovedal vpoklic 160 tisoč ruskih državljanov v vojsko med 1. aprilom in 15. julijem.
21.15 Putin v vojsko vpoklical 160 tisoč državljanov
20.00 Ministrsko srečanje v Madridu s pozivom Rusiji k sprejetju prekinitve ognja
13.52 Švedska napovedala 1,5 milijarde evrov pomoči za Ukrajino
13.50 Peskov glede mirovnega procesa: Za zdaj še nič konkretnega
21.15 Putin v vojsko vpoklical 160 tisoč državljanov
Vpoklic 160 tisoč državljanov je 10 tisoč oseb več kot lani in največ vpoklicanih v zadnjih desetih letih.
Vpoklicani bodo državljani, stari od 18 do 30 let.
Putin je tudi obljubil, da nabornikov na bojišča ne bodo pošiljali.
Russian President Vladimir Putin will conscript 160,000 more Russians for the war with Ukraine.https://t.co/G70gn0gZFN
— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) March 31, 2025
20.00 Ministrsko srečanje v Madridu s pozivom Rusiji k sprejetju prekinitve ognja
Zunanji ministri Nemčije, Italije, Španije, Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine ter predstavniki EU so danes v izjavi po srečanju v Madridu potrdili neomajno podporo neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Moskvo so pozvali k sprejetju prekinitve ognja. Zavzeli so se tudi za pravičen mir, ki bi bil podprt z varnostnimi jamstvi.
"Ukrajina je pokazala svojo zavezanost miru, tudi s tem, da je privolila v popolno prekinitev ognja brez predpogojev. Vendar se ruska agresija na Ukrajino ni ustavila. (...) Rusijo pozivamo, naj preneha uporabljati taktiko zavlačevanja in privoli, kot je to storila Ukrajina, v takojšnjo brezpogojno prekinitev ognja pod enakimi pogoji," so predstavniki držav in EU zapisali v skupni izjavi.
Zavzeli so se za pravičen mir, ki mora biti po njihovem mnenju podprt z učinkovitimi jamstvi za preprečevanje nadaljnje agresije. Hkrati so poudarili, da se ruska agresija ne sme končati z nagrado za agresorja, piše na spletni strani španskega zunanjega ministrstva.
"Nobenega sporazuma ne more biti, ki bi ogrožal evroatlantsko varnost ter neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Ne bomo sprejeli nobenega sporazuma, ki bi omejeval ukrajinsko vojaško in obrambno industrijo ali vojaško prisotnost partnerskih držav v Ukrajini," so dodali.
Predstavniki so pripravljeni okrepiti pritisk na Rusijo, vključno z uvedbo novih sankcij, in odločeni zagotoviti odgovornost za vojne in druge zločine, storjene med vojno v Ukrajini.
Srečanja v Madridu so se osebno ali prek videopovezave udeležili zunanji ministri Španije, Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, namestnika zunanjih ministrov Italije in Ukrajine ter evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kallas (na fotografiji) je na srečanju Washington pozvala k izvajanju večjega pritiska na Rusijo. Na omrežju X pa je Moskvo pozvala, naj preneha uporabljati taktiko zavlačevanja. "Odgovoriti mora s takojšnjim brezpogojnim dogovorom o prekinitvi ognja, kot je to storila Ukrajina. Videti moramo napredek v jasnem časovnem okviru," je dodala.
13.52 Švedska napovedala 1,5 milijarde evrov pomoči za Ukrajino
Švedska bo Ukrajini namenila vojaško pomoč v vrednosti 16 milijard kron (1,5 milijarde evrov), je danes sporočila švedska vlada. Gre za največji sveženj pomoči Stockholma od začetka vojne v Ukrajini leta 2022, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Švedski obrambni minister Pal Jonson je novinarjem povedal, da želi Švedska poslati sporočilo, da krepi svojo podporo ter povečuje njeno moč in obseg. "Glede na resnost razmer v Ukrajini imamo za to dobre razloge," je dodal. Minister je poudaril, da so trenutno osredotočeni na podporo Ukrajini, da ji zagotovijo boljši pogajalski položaj.
Večji del sredstev, okoli devet milijard kron (892 milijonov evrov), bodo namenili za nakup novih obrambnih izdelkov, predvsem švedskih, pa tudi drugih evropskih držav. To bodo sicer po besedah švedske vlade prilagajali ukrajinskim potrebam. Še okoli pet milijard kron (462 milijonov evrov) bodo namenili ukrajinski obrambni industriji. Del donacije bo v obliki zalog švedske vojske.
Skupno je Švedska za podporo Ukrajine namenila 80 milijard kron (7,4 milijarde evrov). Sprva so pri obrambni pomoči predvsem donirali stvari iz svojih zalog, zdaj pa so napovedali tudi nakup nove opreme.
13.50 Peskov glede mirovnega procesa: Za zdaj še nič konkretnega
Ruski predsednik Vladimir Putin ostaja odprt za pogovor z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom, je danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. S tem se je odzval na nedavne izjave Trumpa, ki je bil po poročanju televizije NBC kritičen do Putina in Rusiji zagrozil z dodatnimi carinami.
"Predsednik ostaja odprt za stike s predsednikom Trumpom," je na novinarski konferenci povedal Peskov. Kot je dodal, telefonski pogovor med predsednikoma za zdaj ni predviden, a bi ga lahko po potrebi nemudoma organizirali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pri tem je poudaril, da Moskva in Washington nadaljujeta "uresničevanje nekaterih zamisli, povezanih z reševanjem ukrajinskega konflikta". "Za zdaj ni še nič konkretnega. Ta proces je dolgotrajen, verjetno zaradi dejstva, da je vsebina zapletena," je dodal.
"Predsednik ostaja odprt za stike s predsednikom Trumpom," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Izjave Peskova prihajajo le dan potem, ko je Trump po poročanju televizije NBC dejal, da je besen na Putina, ker je pod vprašaj postavil legitimnost ukrajinskih oblasti. Rusiji je tudi zagrozil z dodatnimi carinami, če ne bo mogoče doseči dogovora o koncu vojne v Ukrajini. Tovrstne ukrepe bi ZDA po besedah Trumpa lahko uvedle v mesecu dni, če ne bo dogovora o prekinitvi ognja.
Ameriški predsednik je tako zavzel ostrejše stališče do Moskve, potem ko je konec februarja tudi sam pod vprašaj postavil legitimnost ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ko se je ta mudil na obisku v Beli hiši, in ga označil za diktatorja.
Trump si sicer od vrnitve na položaj predsednika ZDA prizadeva za čimprejšnje končanje vojne v Ukrajini, vendar njegovi administraciji kljub pogovorom z obema stranema za zdaj ni uspelo doseči preboja.
