Nedelja, 25. 8. 2024, 16.25
3 ure, 44 minut
Končno odštevanje: je to pravi razlog za ukrajinski vdor v regijo Kursk?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,77
Ukrajinska vojska, ki se mora na vzhodu Ukrajine v Donbasu postopoma umikati napadajoči ruski vojski, je v začetku avgusta presenetljivo vdrla v slabo branjeno rusko regijo Kursk. Na fotografiji: ukrajinski vojak.
Kljub vojni v Ukrajini skozi to državo ruski plin še vedno nemoteno teče proti evropskim odjemalcem (Slovaška, Madžarska, Avstrija, Italija ...). Tudi po ukrajinski zasedbi pomembnega plinskega vozlišča v kraju Sudža dobave ruskega plina niso prekinili. A Ukrajina zatrjuje, da pogodbe o prehodu ruskega plina čez njeno ozemlje, ki se bo iztekla konec letošnjega leta, ne bo več obnovila. To bo predstavljalo velike težave za odjemalce ruskega plina, zlasti za Slovaško. A tudi Ukrajina bo imela težave in bo morala uvažati manjkajoči plin. Po drugi strani ima velike zaloge zemeljskega plina in želi v prihodnosti postati velik dobavitelj plina evropskim odjemalcem.
Nedavno, skoraj istočasno so se zgodili trije dogodki. Prvi je bil vdor ukrajinske vojske v rusko regijo Kursk, ki se je začel 6. avgusta. Nato je 14. avgusta je odjeknila novica, da so nemški preiskovalni organi izdali nalog za aretacijo ukrajinskega državljana Volodimirja Z., ker naj bi bil vpleten v razstrelitev plinovoda Severni tok septembra 2022.
Iskrice med Nemčijo in Poljsko
Volodimir Z. je do julija letos živel na Poljskem, od koder se je vrnil (pobegnil?) v Ukrajino. V nekaterih medijih so se kmalu pojavile informacije, da je v razstrelitev Severnega toka vpletena ukrajinska oblast. Ker Volodimirju Z. odhoda niso preprečili, se je zaiskrilo tudi med Nemčijo in Poljsko.
Tretji dogodek se je zgodil 17. avgusta, ko je nemški medij Frankfurter Allgemeine Zeitung objavil, da Nemčija ne bo več dala nove pomoči iz nemškega proračuna Ukrajini. Namesto tega naj bi jo financirali s pomočjo zamrznjenih ruskih sredstev (teh naj bi bilo na območju EU v višini 210 milijard evrov). Je ta poteza neke vrste maščevanje za Severni tok? Nemčija je sicer za ZDA največja finančna podpornica Ukrajine in tudi zatrjuje, da bo še naprej podpirala Ukrajino.
Potek pogodbe konec leta
Zelo pomemben je podatek, da bo pogodba o prehodu ruskega plina skozi Ukrajino (plinovod so zgradili v času Sovjetske zveze leta 1973), ki sta jo Kijev in Moskva sklenila leta 2019, potekla konec letošnjega leta.
Sudža je pomembno plinsko vozlišče, saj je pri mestu glavna kompresorska postaja plinovoda, ki poteka skozi Ukrajino v Evropo. Na fotografiji: ukrajinski vojak pri v bojih poškodovani kompresorski postaji.
Kot piše AP, je ukrajinski energetski minister Herman Haluščenko zatrdil, da Ukrajine pogodbe ne bo podaljšala, prav tako ne bo podpisala nove. Pred vojno v Ukrajini je Rusija po plinovodih dobavila približno 40 odstotkov evropskega zemeljskega plina.
Rusi povzročijo energetsko krizo v Evropi
Plin je tekel po štirih plinovodnih sistemih, pod Baltskim morjem (Severni tok), čez Belorusijo in Poljsko, skozi Ukrajino in po Turškem toku pod Črnim morjem skozi Turčijo v Bolgarijo. Po začetku vojne je Rusija prekinila večino dobave prek baltskih in belorusko-poljskih plinovodov. Severni tok so pozneje razstrelili.
Rusko prekinitev dobav plina so povzročili energetska kriza v Evropi ter skok inflacije in zmanjšanje evropske življenjske ravni. Nemčija na primer je morala odšteti milijarde evrov za postavitev plavajočih terminalov za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, ki prihaja z ladjami. Vrzel zaradi zmanjšanjih dobav ruskega plina sta zapolnili Norveška in ZDA ter tako postali največji dobaviteljici plina, piše AP.
Evropa želi postati plinsko neodvisna od Rusije
Ameriški medij Newsweek je po drugi strani septembra lani pisal, da je Rusija še druga največja dobaviteljica zemeljskega plina v EU, takoj za ZDA.
Surely one of the more mindblowing facts about world right now is that gas continues to flow through a pipe connecting Russia to W Europe by way of Ukraine!
— Adam Tooze (@adam_tooze) August 10, 2024
Striking map featured in Chartbook Top Links today. Check it out and sign up for more here.https://t.co/nhFMPbZ6UW pic.twitter.com/CJZbiPumnd
Evropa je rusko prekinitev razumela kot energetsko izsiljevanje in je začrtala načrte za popolno odpravo uvoza ruskega plina do leta 2027. Kljub temu ruskega plina niso nikoli prepovedali, čeprav se zasluženi denar steka v ruski državni proračun in pomaga podpirati vrednost ruskega rublja. To je dokaz, kako je Evropa odvisna od ruskega plina, tudi piše AP.
Ruski plin še vedno teče v Evropo
Rusija je lani pokrila 15 odstotkov evropskih potreb po zemeljskem plinu. Skozi vozlišče v Sudži gredo približno trije odstotki plina, ki ga uvaža Evropa. Ruski plin gre iz Ukrajine najprej na Slovaško, do tod v Madžarsko in Avstrijo. Iz Avstrije gre ruski plin tudi v Italijo. Zanimivo je, da je Avstrija v zadnjih dveh letih povečala uvoz ruskega plina z 80 na 98 odstotkov. Madžarska in Romunija sta začela uvažati ruski plin skozi Turški tok, še piše AP.
A želje po dobavah turškega plina nimajo samo države, ki so blizu Rusije oziroma vzhodne Evrope, ampak tudi zahodnoevropske države, vključno s Francijo, Španijo, Belgijo in Nizozemsko.
Ukrajinci: Tranzit dovoljujemo, da Evropejci ne bi zmrzovali
Ukrajinci trdijo, da niso prekinili prehoda ruskega plina iz solidarnosti z evropskimi državami, kot so Češka, Avstrija, Madžarska in Slovaška, ki so zelo odvisne od ruskega plina in težje uvažajo utekočinjeni zemeljski plin, ker nimajo dostopa do morja.
Oleksij Černišov, izvršni direktor ukrajinskega državnega podjetja Naftogaz, ta skrbi za prehod ruskega plina skozi državo, je v pogovoru za Newsweek dejal, da Ukrajina dovoljuje prehod plina le zato, da Evropejci ne bi zmrzovali.
Ukrajina želi postati glavna dobaviteljica plina za Evropo
Černišov upa, da bo Evropa čim prej postala neodvisna od ruskega plina, še pred letom 2027. Upa tudi, da bo v prihodnosti glavna dobaviteljica zemeljskega plina za Evropo postala Ukrajina.
The pipe through which gas CONTINUES to flow from Russia, by way of Ukraine, to Europe, was opened in 1973.
— Adam Tooze (@adam_tooze) August 10, 2024
Striking data featured in Chartbook Top Links today. https://t.co/nhFMPbZEKu pic.twitter.com/rinr6AMqJ2
Ukrajina je tretja največja proizvajalka zemeljskega plina v Evropi, za Norveško in Veliko Britanijo, po zalogah naj bi bila druga na celini. Za večjo proizvodnjo plina bi Ukrajina potrebovala naložbe, a denarja zanje nima, zato upa na zahodne vlagatelje.
"Podaljšanje pogodbe bi koristilo tako Rusiji kot Ukrajini"
Trditvam Černišova, da Ukrajina dovoljuje prehod plina samo zaradi solidarnosti do Evropejcev, oporeka Sergej Vakulenko, ki je v preteklosti med drugim delal v ruskem Gazpromu.
Vakulenko je v članku Končno odštevanje: Bosta Rusija in Ukrajina obnovili dogovor o tranzitu plina?, objavljenem februarja letos na spletni strani washingtonskega Carnegiejevaga sklada za mednarodni mir (CEIP), zapisal, da bi bilo podaljšanje pogodbe o prehodu plina koristno tako za Ukrajino kot Rusijo.
Velike težave za Slovaško?
Velike odjemalke ruskega plina, ki teče skozi Ukrajino, so zlasti Avstrija, Italija, Madžarska in Slovaška. Kot trdi Vakulenko, bi prekinitev dobav plina v primeru nepodaljšanje pogodbe med Rusijo in Ukrajino oziroma med Gazpromom in Naftogazom z najmanj težavami sprejeli Avstrija in Italija, ker imata tudi druge možnosti. Večje težave bi imela Madžarska, daleč največje pa Slovaška.
A tudi Ukrajina bi imela težave, in sicer zaradi neustreznega sistema plinovodov. Tako nekatere dele države pokriva z ruskim plinom. V primeru prekinitve dobav ruskega plina Ukrajina ne bi mogla dobavljati lastnega plina v nekatere dele države. Začeti bi morala uvažati plin iz Avstrije in plačati tranzitne stroške za prehod skozi Slovaško ter nato organizirati tranzit plina z zahodne meje v osrednjo Ukrajino, kjer je največ odjemalcev.
Spremembe šele leta 2026 in 2027?
Težave bi imela tudi Rusija, ker nima rezervnih trgov za izvoz svojega sibirskega plina. Tudi evropske države bodo še vedno odvisne od ruskega plina.
Kot še piše Vakulenko, bi se spremembe lahko začele šele v letih 2026 in 2027, ko naj bi na evropski trg prišlo veliko utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA in Katarja. Morda bo ponudba celo presegla povpraševanje, zaradi česar bo cena utekočinjenega zemeljskega plina občutno padla.
