SiolNET. Novice Svet
0,82

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Količina žveplovega dioksida nad Evropo ni škodljiva za naše zdravje #video

0,82

termometer

Že mesec dni je, odkar je na otoku La Palma izbruhnil vulkan Cubre Vieja. Ognjenik še naprej bruha ogromne količine lave, hkrati pa se v ozračje sprošča tudi precej žveplovega dioksida (SO2). Ta se je razširil tudi nad Evropo, v soboto naj bi dosegel tudi območje nad Slovenijo. V primerjavi z včerajšnjim dnem se je njegova intenzivnost danes bistveno zmanjšala. 

Najdaljša fronta lave je od včeraj napredovala 350 metrov in je le nekaj sto metrov vzhodno od mesta La Laguna. Potresna aktivnost ostaja povečana, v zadnjih 24 urah so zabeležili več kot 100 potresov nad magnitudo 2, kar je nekoliko več od povprečja. Vodnjaki lave ustvarjajo goste oblake pepela, so zapisali na Volcano Discovery. 

Nove evakuacije

Bruhanje vulkana je sprožilo tudi nove evakuacije. Čez noč je bilo svoje domove prisiljeno zapustiti več sto lokalnih prebivalcev iz več vasi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pristojne oblasti so po poročanju lokalnih medijev ponoči odredile evakuacijo več kot 500 ljudi, 1.650 prebivalcev mesta La Laguna pa ni v nevarnosti, saj so jih pristojne oblasti že evakuirale že prej.

Od začetka izbruha je moralo domove zapustiti več kot 7.500 ljudi, kar pomeni približno deset odstotkov prebivalcev otoka. Lava je uničila številne hiše in kmetijske površine, zlasti nasade banan. Razlila se je po 866 hektarjih površine, od tega po kar 54 hektarjih v zadnjih 48 urah.

Vulkan je sprostil približno 0,5 teragrama žveplovega dioksida

Med snovmi, ki pritekajo iz vulkana, je tudi žveplov dioksid (SO2), oster plin, ki reagira s kisikom in vlago ter tvori sivo vulkansko meglico, imenovano vog. Vog je sestavljen iz žveplove kisline in sulfatnih aerosolov.

Ponavadi veter sicer piha zahodno od Cumbre Vieja nad Atlantskim oceanom, občasno pa vetrovi prinašajo oblake severovzhodno proti Evropi. "Ta plamen je dovolj razpršen, da lahko pričakujemo minimalne vplive na kakovost površinskega zraka in minimalne kisle padavine po Evropi," je za Naso povedal vulkanolog Michigan Tech Simon Carn.

Satelitska opazovanja kažejo, da je vulkan Cumbre Vieja od začetka izbruha sprostil približno 0,5 teragrama žveplovega dioksida, kar je dovolj, da se uvrsti med 50 največjih dogodkov izpustov žveplovega dioksida (SO2), odkar so sateliti leta 1978 začeli meriti vulkanske izbruhe. 

Kakšne so posledice? 

Ker je izbruh vulkana Cumbre Vieja le skromno eksploziven, stopnje 2 od 8 na indeksu vulkanske eksplozivnosti, je žveplov dioksid v atmosferi ostal razmeroma nizko in precej pod stratosfero. "Ne pričakujemo trajnih globalnih ali regionalnih podnebnih vplivov. Izpusti žveplovega dioksida niso dovolj visoki," je še dejal Carn, a dodal, da "imajo lahko emisije žveplovega dioksida (SO2) nekatere lokalne vplive na okolje na La Palmi in drugih Kanarskih otokih, na primer poškodbe vegetacije zaradi usedanja kislin in težave s kakovostjo vode".

V Sloveniji so vrednosti daleč pod mejno vrednostjo škodljivega vpliva na zdravje 

Kot so sporočili z Agencije za okolje RS, se je žveplov dioksid (SO2) razširil tudi nad Evropo, a kot pravijo, ostaja v višjih plasteh ozračja. Danes nad Evropo prevladujejo zahodni in jugozahodni vetrovi, ki bodo oblak SO2 razširili tudi nad celino. Ne glede na to meritve in modelski izračuni kažejo, da je oblak SO2 prisoten le v višjih plasteh ozračja, nad 5.000 metri nadmorske višine, in ne seže do tal.

Izmerjene vrednosti SO2 so pri nas običajne in so daleč pod mejno vrednostjo škodljivega vpliva na zdravje, ki je 350 μg/m3. Pričakujejo, da bo podobno tudi v prihodnjih dneh. Če se bo vrednost SO2 dvignila na raven, ki je lahko škodljiva za zdravje, bodo o tem obveščali na vseh komunikacijskih kanalih, so še sporočili.

Aktualne izmerjene vrednosti onesnaževanja v Sloveniji lahko spremljate tukaj.

Širjenje radioaktivnih delcev po nesreči v Černobilu

Leta 1986, ko je v jedrski elektrarni v mestu Pripjat eksplodiral jedrski reaktor številka štiri, je veter tudi nad Slovenijo prinesel oblak radioaktivnih delcev. Sovjetske oblasti so nesrečo sprva prikrivale, zato smo v Sloveniji zanjo izvedeli šele tri dni pozneje, ko je v švedski elektrarni Forsmark začel piskati alarm, ki je zaznal radioaktivno sevanje. Velik oblak radioaktivnih delcev, ki se je zaradi eksplozije in požara v zgradbi reaktorja dvignil v zrak, je postopoma zajel druge dele Evrope. Četrti dan po nesreči so povišane vrednosti radioaktivnosti pokazale tudi merilne postaje v Sloveniji. Radioaktivno onesnaženje je zajelo 300 kvadratnih kilometrov območja današnje Slovenije. 

Radioaktivni dež je padal vse do Irske. Ukrajina, Belorusija in Rusija so bile najbolj prizadete države, zadelo jih je kar 63 odstotkov radioaktivnih padavin.

Takrat so bili v Sloveniji prepovedani uporaba deževnice, pašnja krav mlekaric, uporaba sveže zelenjave in lovljenje parkljastih divjadi, mleko pa so morali obvezno predelovati v mlečne izdelke. 

V primerjavi z oblakom radioaktivnih delcev, ki je iz Černobila nad Slovenijo prišel v le nekaj dneh, se je oblak žveplovega dioksida nad nami pojavil šele mesec dni po izbruhu vulkana, poleg tega pa vsebnost te snovi v ozračju ostaja v višjih plasteh in ni škodljiva za zdravje. 

La Palma vulkan Novice La Palmi nov zemljevid, vulkan se ne umirja vulkan Novice Divja s 700 metri na uro in uničuje vse na svoji poti #video

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin