Zelenski poziva k takojšnjemu sprejetju Ukrajine v EU #vŽivo

23.10 Kanada prepovedala uvoz ruske nafte

Kanadski premier Justin Trudeau je danes prepovedal uvoz ruske nafte. Ob tem je dodal, da so prihodki od nafte pomagali podpirati ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske oligarhe ter voditi vojno proti Ukrajini.

"Danes objavljamo prepoved celotnega uvoza surove nafte iz Rusije, industrije, ki je zelo koristila predsedniku Putinu in njegovim oligarhom," je na novinarski konferenci dejal Trudeau. Dodal je, da je Kanada v zadnjih letih sicer uvažala zelo malo ruske surove nafte, a ta ukrep po njegovih besedah pošilja močno sporočilo.

Kanada, ki je v vrhu držav z največjimi zalogami nafte na svetu, je sicer neto izvoznica te surovine, a vseeno uvaža nafto. "Naše sporočilo je jasno. Ta nepotrebna vojna se mora končati," je dejal Trudeau.

22.33 Pentagon meni, da Rusiji v Ukrajini ne gre po načrtih

Rusija verjetno zamuja pri doseganju ciljev svojega napada na Ukrajino, je danes dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby, kar se ujema z analizami ameriških vojaških strokovnjakov, ki spremljajo dogajanje. Kirby je dejal, da so se ruski vojaki soočili z odporom, ki ga niso pričakovali.

"Menimo, da zaostajajo nekaj dni za svojimi pričakovanji," je še dejal Kirby, vendar opozoril, da ne gre sklepati ničesar iz te ocene. Dodal je, da ZDA za zdaj ne vidijo nobene grožnje zaveznikom Nata s strani ruske vojske.

"Ukrajinskim silam bomo stali ob strani, kot smo doslej in kot so stali drugi zavezniki v Natu. Še naprej jim bomo pomagali pri obrambi, ne bom pa naznanili seznama pomoči, ker to za varnost Ukrajincev ne bi bilo koristno," je še dejal tiskovni predstavnik Pentagona.

Diplomatska rešitev je po njegovih besedah še vedno možna, če si jo Putin želi. Kirby je še menil, da Putinovo pravilno odločitev sedaj morda ovira le njegova trma.

21.55 ZDA ukazale izgon 12 ruskih diplomatov

ZDA so danes ukazale izgon 12 ruskih diplomatov pri Združenih narodih zaradi aktivnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom. To bi med drugim lahko pomenilo, da so jih identificirali kot vohune.

Namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Richard Mills je v Varnostnem svetu ZN dejal, da so diplomati opravljali dejavnosti, ki niso v skladu z njihovimi diplomatskimi odgovornostmi in obveznostmi.

Na odločitev o izgonu je najprej opozoril ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija. Dejal je, da gre za slabo novico, ni pa komentiral ali je tudi sam na seznamu za izgon.

Novica je presenetila tudi tiskovnega predstavnika State Departmenta Neda Prica, ki je izjavil, da bo kaj več znanega kasneje. Ruska misija ima sicer okrog 100 članov osebja.

21.32 EU na seznam sankcij dodala več ruskih oligarhov

Po objavi v uradnem listu EU so danes začele veljati nove sankcije proti več ruskim oligarhom in poslovnežem, ki so dejavni v naftnem, bančnem in finančnem sektorju, pa tudi proti članom ruske vlade in visokim vojaškim predstavnikom ter osebam, ki so prispevale k širjenju protiukrajinske propagande in spodbujanju pozitivnega odnosa do invazije na Ukrajino, so zapisali v sporočilu Sveta EU.

Na seznamu sankcij sta se med drugim znašla izvršna direktorja ruskih energetskih in naftnih družb Rosneft in Transneft, Igor Sečin in Nikolaj Tokarev. Ob njima pa še oligarh in glavni delničar organizatorja potovanj Tui, Aleksej Mordašov, pa tudi milijarder in prvi mož Alfa Banke Mihail Fridman ter poslovnež Ališer Usmanov.

Med posamezniki, za katere veljajo sankcije, sta še tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dimitrij Peskov ter violinist in Putinov zaupnik Sergej Roldugin. Njegovo ime se je že večkrat pojavilo v t. i. panamskih dokumentih v povezavi z več offshore podjetji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

EU je tako na seznam danes dodala skupno 26 oseb in en pravni subjekt, za katere veljajo omejevalni ukrepi v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, so še navedli v sporočilu Sveta. Zanje velja zamrznitev vseh sredstev, ki jih imajo v EU, in omejitev potovanj znotraj unije.

21.19 Sankcije zaostruje tudi Velika Britanija 

Velika Britanija je zaradi invazije na Ukrajino danes napovedala zaostritev sankcij proti Rusiji. V nekaj dneh je napovedala "popolno zamrznitev premoženja" vseh ruskih bank, vsem britanskim morskim pristaniščem pa so že ukazali, naj zavrnejo ruska plovila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Več kot 50 odstotkov ruske trgovine je izražene v dolarjih ali britanskih funtih, nova pooblastila pa bodo "škodile sposobnosti Rusije za trgovanje s svetom", je dejala.

Med govorom ministrice v parlamentu je finančno ministrstvo objavilo zamrznitev sredstev ruske državne razvojne banke VEB ter bank Otkritie in Sovcombank. Ostale zamrznitve bodo stopile v veljavo v nekaj dneh, je napovedala Trussova.

Britanski minister za promet Grant Shapps je medtem ukazal vsem morskim pristaniščem v državi, naj zavrnejo ruska plovila, potem ko je že prepovedal pristanek ruskih letal, vključno z zasebnimi letali ruskih oligarhov.

21:07 V Italiji razglasili izredne razmere

Italijanska vlada je danes v luči pričakovanega begunskega vala iz Ukrajine razglasila izredne razmere do konca leta. Izredne razmere vladi omogočajo, da v določenih primerih sprejme nujne ukrepe brez predhodnega posvetovanja v parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot prvi ukrep je italijanska vlada danes sprejela odločitev, da bodo namenili deset milijonov evrov za priprave na sprejem beguncev. Med drugim naj bi okrepili centre za sprejem beguncev.

Sprejela je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA tudi ukrepe za pomoč ukrajinskemu ljudstvu, ki zadevajo premestitev vojakov ter dostavo materiala in opreme za oblasti v Kijevu. Prav tako predvideva delovanje italijanske civilne zaščite v tujini. Italija naj bi poleg tega tudi okrepila svoje sodelovanje v evropski civilni zaščiti.

Italijanska vlada tudi načrtuje ukrepe, ki bodo omogočili ponoven zagon termoelektrarn v izrednih razmerah. S tem naj bi zmanjšali odvisnost Italije od uvoza ruskega plina, ki trenutno pokriva 45 odstotkov skupnih potreb države.

Italija se po ruskem napadu na Ukrajino pripravlja na sprejem večjega števila beguncev. V državi sicer živi velika ukrajinska skupnost, ki šteje okoli 250 tisoč ljudi.

21.05 Putin z izrednimi razmerami v podporo rublju 

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes napovedal izredne ukrepe v podporo rublju, ki je na račun sankcij Zahoda zaradi ruskega napada na Ukrajino nazadoval na rekordno nizko raven. Z odlokom je prepovedal nakazila fizičnih oseb v tujino, izvoznikom pa naložil nakupe rublja, tako da bodo morali imeti v rubljih 80 odstotkov svojih finančnih rezerv.

Putin se je danes sešel s predsednikom vlade, finančnim ministrom ter vodjema največje zasebne ruske banke Sberbank in centralne banke, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se naslanja na rusko državno televizijo.

Ruski predsednik je srečanje sklical, da bi se pogovorili o izzivih, ki so jih prinesle sankcije "t. i. zahodne skupnosti, imperija laži", je pojasnil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem danes poudaril, da so ukrepi težki za Rusijo, da pa ima njihova država potreben potencial, da zakrpa škodo.

Tudi ruska centralna banka je že sprejela več ukrepov za omilitev škode. Ključno obrestno mero je zvišala z 9,5 na 20 odstotkov. Tujcem je prepovedala prodajo ruskih vrednostnih papirjev. Napovedala je tudi dokapitalizacije in transakcije v tuji valuti, namenjene podpori domačim finančnim institucijam.

Na moskovski borzi se je medtem danes trgovalo le na deviznih in denarnih trgih, trgovanja z vrednostnimi papirji, izvedenimi finančnimi instrumenti in na drugih trgih pa ni bilo, enako bo tudi v torek, in sicer med 10. in 19. uro po moskovskem času, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.

Rubelj je glede na dolar med trgovanjem strmoglavil že za 30 odstotkov in pristal na rekordno nizki ravni. Stal je le 0,00913342 dolarja, trenutno pa je pri 0,00927699 dolarja.

20.56 Turčija vojaškim ladjam prepovedala plovbo skozi ožini Bospor in Dardanele

Turčija je danes sporočila, da v skladu s konvencijo iz Montreuxa vojaškim ladjam prepoveduje plovbo skozi ožini Bospor in Dardanele, je sporočil turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu.

"Obe državi v regiji in drugod smo opozorili, naj ne pošiljata ladij skozi Črno morje," je še dejal turški zunanji minister in dodal, da se Turčija pri tem sklicuje na konvencijo iz Montreuxa, ki državi daje nadzor nad prehodom vojaških plovil na strateškem območju.

Konvencija iz leta 1936 daje Turčiji nekaj nadzora nad gibanjem vojaških ladij v ožini Dardanele in Bospor, ki povezujeta Egejsko morje.

Turčija je v nedeljo rusko invazijo na Ukrajino prvič označila za vojno, s čimer je že nakazala morebitno prepoved plovbe za ruske vojaške ladje skozi ožini Bospor in Dardanele.

20.18 Shell napovedal izstop iz projekta Severni tok 2

Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell bo prodal svoj delež v skupnem podjetju z ruskim plinskim gigantom Gazprom, zadolženim za projekt plinovoda Severni tok 2 med Nemčijo in Rusijo. Za to se je odločil zaradi ruske invazije na Ukrajino, so danes prek londonske borze sporočili iz koncerna. Konzorcij za projekt Severni tok 2 sicer poleg Gazproma in Shella vključuje še OMV, Uniper, Wintershall in Engie Energy.

"Odločitev za izstop iz projekta temelji na naših vrednotah," so napoved pospremili v Shellu. "Ne moremo ... in ne bomo ... samo gledali," njihove besede povzema ruska tiskovna agencija Tass.

Shell izstopa tudi iz nekaterih drugih projektov, ki jih ima z Gazpromom. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP so napovedali prodajo 27,5-odstotnega deleža v naftnem in plinskem projektu Sahalin-2 in tudi 50-odstotnega deleža v dveh sibirskih naftnih projektih.

20.00 Tudi Finska pošilja Ukrajini orožje

Finska je sprejela "zgodovinsko" odločitev, da Ukrajini pošlje orožje po ruski invaziji. "To je zgodovinska odločitev za Finsko," je novinarjem danes dejala finska premierka Sanna Marin. Vojaško pomoč Ukrajini pošiljata tudi Slovenija, Italija in Hrvaška.

Finska bo Ukrajini poslala 1500 raketometov, 2500 jurišnih pušk, 150.000 nabojev in 70.000 obrokov hrane, je dejal obrambni minister Antti Kaikkonen.

Finska je članica EU, ne pa tudi Nata, vendar sodeluje v programu Partnerstva za mir zveze Nato. Glede na danes objavljeno anketo javne televizije Yle je sicer podpora pridružitvi zavezništvu med Finci močno narasla - temu je naklonjenih 53 odstotkov Fincev, medtem ko je bil delež še januarja 28-odstoten.

19.05 Madžarska ne bo dovolila prevoza orožja preko svojega ozemlja

Madžarska ne bo poslala niti vojske niti orožja v Ukrajino, prav tako pa ne bo dovolila prevoza ubojnega orožja preko svojega ozemlja, da bi s tem ostala varna, je danes dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Kot je navedel, Madžarska ne želi biti vpletena v vojno v sosednji Ukrajini.

Madžarska je privolila v to, da Evropska unija dostavi orožje Ukrajini, vendar pri tem ne bo dovolila, da bi smrtonosno orožje potovalo čez njeno ozemlje, je dejal Szijjarto v Prištini po srečanju s kosovsko zunanjo ministrico Doniko Gervalla-Schwarz.

Novice Slovenija je v Ukrajino poslala puške, čelade in strelivo #video

"Razlog za to odločitev je, da bi takšne pošiljke lahko postale tarča sovražnih vojaških akcij," je pojasnil Szijjarto in izpostavil, da je treba zagotoviti varnost Madžarske, da se ne bo vpletla v vojno v sosednji Ukrajini. Odločitev Budimpešte je utemeljil z varnostjo Madžarske in madžarske etnične skupine v Zakarpatju v Ukrajini.

Kulturno društvo Ljubljana - Kyiv v sredo ob 17. uri vabi na vseslovenski shod v podporo Ukrajini, ki bo potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani.

19.03 Zelenski poziva k takojšnjemu sprejetju Ukrajine v EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes od Evropske unije zahteval, da Ukrajini takoj podeli članstvo v povezavi. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v odzivu poudaril, da je za to potrebno soglasje vseh 27 članic EU, ki pa imajo različna stališča glede širitve.

"Evropsko unijo pozivamo k takojšnjemu sprejetju Ukrajine po novem posebnem postopku," je dejal Zelenski v videonagovoru. "Naš cilj je, da smo skupaj z vsemi Evropejci in, kar je najpomembnejše, da smo v enakem položaju. Prepričan sem, da je pravično. Prepričan sem, da smo si to zaslužili," je povedal.

Michel je v odzivu poudaril, da je za to potrebno soglasje vseh 27 članic EU. "Željo po pridružitvi je Ukrajina izrazila že dolgo nazaj. Vendar pa so v EU različna stališča glede širitve. Ukrajina bo podala uradno prošnjo, Evropska komisija mora podati uradno stališče, Svet pa se bo odločil," je pojasnil postopek.

Michel je napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika povabiti, da bi "redno sodeloval" na zasedanjih evropskih voditeljev. Zavzel pa se je tudi za okrepitev sporazuma med EU in Ukrajino.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred tem v nedeljo poudarila, da Ukrajina sodi v EU in da si unija to tudi želi. "So eni od nas in želimo jih v povezavi," je še povedala.

Kasneje so na komisiji pojasnili, da je von der Leynova predstavila svoje stališče kot predsednica komisije, in poudarili, da ne odloča sama. Njene besede, da so eni od nas, pa pomenijo, da je Ukrajina evropska država.

Slovenski premier Janez Janša je sicer skupaj s poljskim kolegom Mateuszem Morawieckim predlagal, da bi Ukrajini omogočili članstvo v EU do leta 2030.

Zelenski je sicer kasneje danes že podpisal uradno prošnjo za pridružitev Ukrajine Evropski uniji. Namestnik vodje njegovega kabineta Andrij Sibiha je to potrdil v zapisu na Facebooku, pri tem pa po poročanju poljske tiskovne agencije PAP dokument označil za zgodovinskega in dodal, da je že na poti v Bruselj.

17.33 Macron v pogovoru s Putinom za zaščito civilistov

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes pozval Putina, naj zaščiti civiliste v Ukrajini, je v izjavi sporočil urad francoskega predsednika. Putin je Macronu medtem dejal, da sta demilitarizacija Ukrajine in zahodno priznanje ruske suverenosti nad Krimskim polotokom predpogoja za končanje spopadov v Ukrajini.

Macron je v 90-minutnem telefonskem pogovoru ruskega voditelja pozval, naj ustavi napade na civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini ter zavaruje glavne prometnice, zlasti cesto z juga Kijeva, pri čemer je ruski predsednik "potrdil svojo pripravljenost za sodelovanje", so sporočili iz Elizejske palače.

Dodali so, da je Macron Putina poklical na prošnjo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim se je v zadnjih urah "večkrat pogovarjal".

Macron je prav tako ponovil zahtevo mednarodne skupnosti, da Rusija ustavi ofenzivo proti Ukrajini, in potrdil potrebo po takojšnji prekinitvi ognja, so še sporočili iz Elizejske palače, vendar niso navedli odgovora ruskega predsednika. Macron je Putina tudi pozval, naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo in omogoči, da pošiljke pomoči dosežejo prebivalce.

Putin pa je Macrona seznanil s svojimi predpogoji za končanje spopadov v Ukrajini. "Vladimir Putin je poudaril, da je dogovor mogoč le, če bodo brezpogojno upoštevani legitimni varnostni interesi Rusije, vključno s priznanjem ruske suverenosti nad Krimom, demilitarizacijo in denacifikacijo ukrajinske države ter zagotovitvijo njenega nevtralnega statusa," je Kremelj zapisal v izjavi po telefonskem pogovoru voditeljev.

17.20 Generalna skupščina ZN začela izredno zasedanje o Ukrajini z ostrimi kritikami Rusije

Rusija se je na začetku posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku znašla pod silovitim diplomatskim udarom mednarodne skupnosti. Predsednik GS ZN Abdula Šahid je takoj na začetku poudaril, da ruski napad na Ukrajino predstavlja kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter kršitev Ustanovne listine ZN.

V podobnem slogu je nadaljeval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je izrazil veliko zaskrbljenost nad grožnjo ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja in dejal, da si česa takega ni mogoče niti zamisliti.

Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je ZN pozval, naj rešijo Ukrajino in demokracijo, med drugim pa Putinu dejal, da ne potrebuje jedrskega orožja, če želi izvršiti samomor. Kislica je mednarodni oder izkoristil tudi za neposredno sporočilo vsem Rusom, ko je prebral prepis telefonskega pogovora med ruskim vojakom in materjo, tik preden je bil vojak ubit.

Za Kislico je sledil odgovor ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzije, ki se je čudil ogromnemu obsegu laži, ki da se širijo proti Rusiji. Nadaljeval je z napadi na Ukrajino, ki naj se ne bi hotela pogajati, naj ne bi spoštovala sporazumnih dogovorov in naj bi povzročala hudo trpljenje prebivalcem regije Donbas, za kar da se svet ne zanima.

Ruski napad na Ukrajino je upravičil z zaščito prebivalcev Donbasa, ki da trpijo pod bombardiranjem Ukrajincev. Napadel je tudi vse države, ki Ukrajino podpirajo z orožjem in drugače.

Nebenzija je zatrdil, da "posebna vojaška operacija" ni namenjena zavzetju Ukrajine ampak le zaščiti prebivalcev Donbasa pred genocidom Ukrajine in očiščenju države nacistov. Rusija naj bi se le ščitila pred grožnjo in ščitila tudi Ustanovno listino ZN.

15.25 Švica se bo pridružila sankcijam EU proti Rusiji 

Tradicionalno nevtralna Švica bo zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedla enake sankcije, kot jih je uvedla Evropska unija, je danes sporočil švicarski predsednik Ignazio Cassis po odločitvi vlade. Sankcije bo uvedla tudi proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in zamrznila premoženje. 

"To je velik korak za Švico," je dejal Cassis na novinarski konferenci, potem ko je Bern več dni okleval, ali naj se pridruži Zahodu pri uvedbi sankcij proti Moskvi zaradi četrtkovega napada na sosednjo Ukrajino. Pri tem so kot razlog navajali svojo nevtralnost.

V EU je zato že naraščalo nezadovoljstvo. Neimenovani evropski diplomat v Bruslju je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je nerazumljivo, da se Švica, ki sicer ni članica EU, sklicuje na nevtralnost, ko bi morala kaznovati kršitve mednarodnega prava.

Švicarski predsednik Cassis je v nedeljo prvič omenil možnost zamrznitve ruskega kapitala v Švici. Vztrajal pa je, da bo odločitev vlade v vsakem primeru v skladu z načeli politične nevtralnosti.

Po današnji seji vlade pa so sporočili, da bo Švica sankcije izvajala v sodelovanju z EU in da gre predvsem za ukrepe na področju blaga in financ, pa tudi zamrznitve premoženja posameznikov in podjetij.

Bančne račune vseh 336 oseb, ki so na črnem seznamu Bruslja, vključno s Putinom, ruskim premierjem Mihailom Mišustinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, so "zamrznili s takojšnjim učinkom", poroča britanski BBC na svoji spletni strani.

Pravosodna ministrica Karin Keller-Sutter pa je povedala, da so petim ruskim ali ukrajinskim oligarhom, ki so "zelo blizu Putinu" in imajo močne gospodarske vezi s Švico, prepovedali vstop v državo. Imen ni želela navesti, dejala je le, da gre za osebe, ki nimajo dovoljenja za bivanje v Švici, imajo pa z njo pomembne "gospodarske vezi, zlasti na področju financ in trgovine s surovinami".

Rusija sicer ni pomemben gospodarski partner Švice, so pa švicarske banke pomembne za Ruse. Po podatkih švicarske centralne banke, ki jih navaja dpa, je bilo lani na računih v švicarskih bankah za 15 milijard frankov (14,5 milijarde evrov) ruskega denarja.

Poleg tega v Švici živi nekaj ruskih oligarhov, med njimi Putinov prijatelj Genadij Timčenko, ki imajo v švicarskih podjetjih tudi poslovne interese.

15.06 Rusija za 36 držav zaprla svoj zračni prostor 

Rusija je za 36 držav zaprla svoj zračni prostor, je sporočila ruska agencija za letalski promet Rosaviacija. S tem se je odzvala na odločitev teh držav, da zaradi ruske invazije v Ukrajino za ruska letala zaprejo svoj zračni prostor. Med njimi je tudi Slovenija.

Na seznamu je 27 članic EU, ki so se v nedeljo odločile, da zaprejo zračni prostor za ruska letala. Več jih je to storilo že prej, tudi Slovenija, ki je zračni prostor za ruska letala zaprla v soboto.

Med državami, za katere je Rusija zaprla svoj zračni prostor, so med drugim še Kanada, Albanija in Norveška.

Izjemo od prepovedi lahko odobri zgolj rusko zunanje ministrstvo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Povračilne ukrepe na odločitev EU za zaprtje zračnega prostora je že pred tem napovedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Seveda bo šlo za odgovor, ki bo temeljil na načelu recipročnosti, naši interesi pa bodo v ospredju," je povedal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.

13.26 Ukrajina in Rusija začeli pogovore v Belorusiji

Delegaciji Ukrajine in Rusije sta danes v Belorusiji začeli prve pogovore o konfliktu, ki ga je z invazijo v Ukrajino sprožil Kremelj, poroča beloruska tiskovna agencija Belta. Kijev je pred pogovori zahteval takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih vojakov, Moskva pa je izrazila pripravljenost na dogovor.

"Lahko se počutite povsem varne," je ob začetku pogovorov dejal beloruski zunanji minister Vladimir Makej. Pogovori se nadaljujejo v eni od rezidenc beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka ob belorusko-ukrajinski meji v bližini Černobila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer še v nedeljo dopoldne zavračal možnost, da bi se pogajali v Belorusiji. Od tam namreč Rusija napada Ukrajino. Nato je vendarle privolil v pogajanja ob ukrajinsko-beloruski meji.

Iz Kijeva so pred pogovori sporočili, da je "ključno vprašanje takojšnja prekinitev ognja in umik sil z ukrajinskega ozemlja".

V ukrajinski delegaciji so vodja poslanske skupine predsednikove stranke Služabnik naroda David Arahamija, obrambni minister Oleksi Reznikov, predsednikov svetovalec Mihajlo Podoljak in namestnik zunanjega ministra Mikola Točicki.

Rusko delegacijo vodi svetovalec Kremlja Vladimir Medinski, ki je pred pogovori dejal, da si ruska stran želi doseči dogovor s Kijevom.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pred pogovori ni želel razkriti ruskih stališč. Poudaril je, da morajo pogajanja potekati "v tišini".

12.23 Kremelj: Rusija bo nadomestila škodo zaradi sankcij Zahoda

Rusija je sposobna nadomestiti škodo, ki bo nastala zaradi zahodnih sankcij, so danes sporočili iz Kremlja. Ruski predsednik Vladimir Putin bo sicer danes svoje delo posvetil gospodarskim vprašanjem in se srečal s ključnimi ministri, predsednico centralne banke in direktorjem banke Sberbank.

"Zahodne sankcije so hude, vendar ima naša država potencial, da nadomesti škodo," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Predsednik Putin bo nadaljeval delo v Kremlju, danes se bo posvetil gospodarskim vprašanjem," je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Novice Janša: Hranilne vloge v Sberbank so varne #vŽivo

Putin se bo po njegovih besedah sestal s premierjem Mihailom Mišustinom, finančnim ministrom Antonom Siluanovom, predsednico ruske centralne banke Elviro Nabjulino in izvršnim direktorjem glavne ruske banke Sberbank.

Zahod, vključno z EU, je v odgovor na rusko invazijo v Ukrajino še zaostril sankcije. Napovedal je izključitev nekaterih ruskih bank iz sistema Swift in prepoved transakcij z rusko centralno banko.

Ta je že sprejela več ukrepov, s katerimi želi omiliti posledice sankcij Zahoda. Med drugim je krepko dvignila ključno obrestno mero, in sicer z 9,5 na 20 odstotkov. Izvoznikom je naročila prodajo tujih valut, tujcem pa je prepovedala prodajo ruskih vrednostnih papirjev. Napovedala je tudi dokapitalizacije in transakcije v tuji valuti, namenjene podpori domačim finančnim institucijam.

Sankcije Zahoda so povzročile drastičen udarec ruskemu gospodarstvu. Rubelj je, preden je nekoliko okreval, v razmerju z dolarjem upadel za 30 odstotkov.

12.01 Kitajska v odzivu na Putinovo jedrsko grožnjo poziva k zadržanosti

Kitajska je pozvala k deeskalaciji konflikta v Ukrajini, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin dvignil pripravljenost sil za odvračanje z jedrskim orožjem. Obenem je Peking obsodil sankcije zahodnih zaveznic proti Rusiji, saj da te zgolj ovirajo iskanje rešitve konflikta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je v četrtek začela invazijo na Ukrajino in sporočila, da je nevtralizirala ključne ukrajinske vojaške objekte. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v nedeljo ruskim silam za odvračanje, ki vključujejo tudi enote z jedrskim orožjem, ukazal, da preidejo v stanje visoke pripravljenosti.

Kitajska v zvezi s krizo previdno hodi po diplomatski vrvi, saj poskuša uravnotežiti svojo osnovno zunanjepolitično usmeritev, da je suverenost države nedotakljiva in da se drugi ne smejo vmešavati, s podporo tesni zaveznici Moskvi. Pozvala je, naj se upoštevajo razumne varnostne zahteve Rusije, in večkrat zavrnila obsodbo Putinovih dejanj ali uporabo izraza invazija.

"Vse strani morajo ostati mirne in zadržane ter se izogniti nadaljnjemu stopnjevanju," je danes v Pekingu dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Wang Weinbin in dodal, da Kitajska pozorno spremlja spremembe razmer v Ukrajini in podpira vsa prizadevanja za zmanjšanje napetosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

11.33 Cavusoglu: Turčija bi lahko ruskim ladjam prepovedala plovbo skozi Bospor in Dardanele

Turčija je v nedeljo rusko invazijo na Ukrajino prvič označila za vojno, kar pomeni, da bi lahko ruskim vojaškim ladjam prepovedala plovbo skozi ožini Bospor in Dardanele. To možnost je v nedeljo omenil turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu.

Ankara je sprva ruski napad na Ukrajino označevala za vojaško operacijo, v nedeljo pa je zunanji minister Cavusoglu v intervjuju za turški CNN dejal, da ne gre več za vojaško operacijo, temveč za vojno.

V tem primeru bi seveda Turčija lahko uveljavila sporazum iz Montreuxa, je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Sporazum iz leta 1936 določa prosto plovbo komercialnih ladij skozi ožini Bospor in Dardanele ter obenem Turčiji daje pravico, da v vojnem času onemogoči plovbo vojaških ladij skoznju, če se počuti ogroženo.

Ukrajina je ob začetku ruskega napada uradno zaprosila Ankaro, naj zapre Dardanele za ruske ladje, s čimer bi jim onemogočili vplutje v Črno morje. Turčija, ki je sicer članica Nata, a obenem vzdržuje dobre odnose z Moskvo, na zahtevo Kijeva ni takoj odgovorila.

Cavusoglu je v nedeljo dejal, da Turčija sicer ruskim in ukrajinskim ladjam ne more onemogočiti dostopa do Črnega morja, če se vračajo v matično pristanišče. To izhaja iz 19. člena sporazuma, ki ladjam v vsakem primeru dovoljuje vrnitev v njihova matična pristanišča.

Je pa posvaril, da se ne smejo dogajati zlorabe. Pojasnil je, da se ne bi smelo zgoditi, da bi skozi ožino dovolili plutje ladjam, ki naj bi se vračale v matično pristanišče, a bi potem sodelovale v vojni.

10.58 Hekerji nad Belorusijo

Iz hekerske skupine Anonymous so sporočili, da so napadli informacijski sistem beloruskih železnic in da bodo ustavili vse vlake v državi. "Dokler ruska vojska ne zapusti Ukrajine, vlaki v Belorusiji ne bodo delovali," so še zapisali pri Anonymousu.

The internal network of Belarusian railways has been attacked, all services are out of order and will soon be deactivated until Russian troops leave the territory of #Belarus. #StandWithUkriane

— Anonymous (@LatestAnonPress) February 27, 2022

10.17 Začetek mirovnih pogajanj

Ukrajinska delegacija je danes prispela na pogajanja z Rusijo o konfliktu, ki ga je z invazijo v Ukrajino sprožil Kremelj. Kijev je zahteval takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih vojakov, Moskva pa je izrazila pripravljenost na dogovor.

"Ukrajinska delegacija je prišla na območje ukrajinsko-beloruske meje na pogajanja," so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. "Ključno vprašanje je takojšnja prekinitev ognja in umik sil z ukrajinskega ozemlja," so navedli po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

V ukrajinski delegaciji so vodja poslanske skupine predsednikove stranke Služabnik naroda David Arahamija, obrambni minister Oleksi Reznikov, predsednikov svetovalec Mihajlo Podoljak in namestnik zunanjega ministra Mikola Točicki.

Rusko delegacijo vodi svetovalec Kremlja Vladimir Medinski, ki je pred pogovori dejal, da si ruska stran želi doseči dogovor s Kijevom. "Vsak dan, ko se konflikt podaljšuje, umirajo ukrajinski državljani in vojaki. Pripravljeni smo doseči dogovor, vendar mora biti to v interesu obeh strani," je povedal.

Ukrainian delegates, including the Defence Minister,arrive by helicopter to the Belarusian border to start negations with Russia.

Don’t expect much from this.

Russia will put forward maximalist claims, Ukraine will say no and the fighting will continue. pic.twitter.com/DvbEFxKBcz

— Visegrád 24 (@visegrad24) February 28, 2022

9.32 Putinove jedrske grožnje

"Dokler ne razumemo pravih motivov Putina, torej ali gre le za postavljanje pred začetkom pogajanj z Ukrajino ali pa so v Kremlju res pripravljeni začeti novo svetovno vojno, naj se Zahod ne odziva na provokacijo," so zapisali pri ameriškem mediju The Atlantic. Če se bodo Putinove grožnje nadaljevale, pa bi ZDA in druge države Zahoda, ki imajo jedrsko oborožitev, morale slediti Rusiji in dvigniti stopnjo pripravljenosti lastne jedrske oborožitve. "Vendar še ni čas za to. Upamo, da Zahod ne bo po nepotrebnem 'sodeloval' s Putinom in umetno dvigoval napetosti v vsem položaju," so zapisali pri The Atlantic.

9.08 Obrestne mere v Rusiji na zgodovinsko visokih ravneh

Ruska centralna banka je dvignila ključno obrestno mero na rekordno raven 20 odstotkov, poroča The Kyiv Independent. Kot so zapisali pri ruski centralni banki, so se za potezo odločili zaradi "kardinalnih sprememb v ruskem gospodarstvu".

"Gre za neverjetno potezo. Kaže, da ni zaupanja v ruski bančni sistem in da želijo državljane spodbuditi, da svoj denar dajo bankam, ker Rusiji primanjkuje likvidnostnih sredstev," dvig obrestne mere komentirajo pri Bloombergu. 

8.25 Belorusija pravi, da je pripravljena na pogovore med Rusijo in Ukrajino

Beloruske oblasti so danes sporočile, da so pripravljene na načrtovane pogovore med Rusijo in Ukrajino, čeprav delegaciji še nista prispeli. Prizorišče za pogovore med Rusijo in Ukrajino v Belorusiji je pripravljeno in čakajo na delegaciji, je sporočilo belorusko zunanje ministrstvo.

Ob tem je belorusko zunanje ministrstvo na Facebooku objavilo fotografijo dvorane za pogajanja z dolgo mizo z desetimi stoli na vsaki strani in zastavami treh držav v ozadju.

Ukrajina je v nedeljo sporočila, da je pripravljena na pogajanja z Rusijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila, čeprav je nakazala, da "resnično ne verjame", da bi ta lahko končala rusko invazijo.

3.15 Ministri EU za obrambo in energetiko zaradi vojne v Ukrajini na izrednih zasedanjih v Bruslju

Obrambni ministri držav EU se bodo po tem, ko se je EU v nedeljo prvič v zgodovini odločila, da bo za pomoč Ukrajini v boju proti ruski agresiji financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi, danes dogovorili o nadaljnjih korakih. Na izrednem zasedanju se bodo srečali tudi ministri držav EU za energetiko, saj je EU zelo odvisna od ruskega plina.

Zunanji ministri EU so se na nedeljskem zasedanju dogovorili, da bo EU za nakup in dostavo orožja Ukrajini namenila 450 milijonov evrov. Sredstva bo namenila iz lani vzpostavljenega evropskega mirovnega instrumenta, ki omogoča financiranje operativnih vojaških ali obrambnih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike, tudi orožja.

Naloga današnjega izrednega zasedanja obrambnih ministrov EU pa je, da uskladijo nadaljnje korake, med njimi tudi dejansko dostavo ukrajinski vojski.

Tudi ministri držav EU, pristojni za energetiko, se bodo sestali na izrednem zasedanju. EU je namreč močno odvisna od ruskega plina, zato se vse bolj krepijo bojazni o poteku dobav. Zasedanja se bo udeležil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Med gospodarskimi sankcijami proti Rusiji za zdaj še ni neposrednih ukrepov na področju energetike, je pa Nemčija začasno ustavila projekt plinovoda Severni tok 2, ki sicer še ne obratuje.

3.00 Generalna skupščina ZN danes o Ukrajini, začela naj bi se prva pogajanja

Generalna skupščina ZN bo danes na zasedanju sprejemala resolucijo z obsodbo ruske agresije na Ukrajino, medtem ko naj bi se v bližini Černobila začela prva pogajanja med ukrajinskimi in ruskimi predstavniki. Na izrednem zasedanju se bo na zahtevo Francije sestal tudi Varnostni svet ZN in razpravljal o humanitarni krizi v Ukrajini.

Na meji med Belorusijo in Ukrajino v bližini Černobila naj bi se po nekaterih napovedih danes zjutraj začela pogajanja med ukrajinskimi in ruskimi predstavniki, ki so jih sprva pričakovali že v nedeljo, a naj bi se zavlekla zaradi logističnih težav ukrajinske delegacije.

V Kijevu so v pogajanja privolili po telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom. Pogovori na ukrajinsko-beloruski meji ob reki Pripjat naj bi se začeli brez predpogojev.

Novice MZZ Slovence v Rusiji in Belorusiji poziva, naj zapustijo državi