Koga v resnici rešujemo slovenski davkoplačevalci? Grčijo ali Francijo?

Grška kriza se je v zadnjih dnevih, ko egejska država ni več plačilno sposobna in ni več pod okriljem evropskih reševalnih mehanizmov, hkrati pa se pripravlja na referendum o pogojih posojilodajalcev, izjemno zapletla in zaostrila.

Krugmanov "učenec" Damijan Kdo je kriv za ta položaj? Grki ali EU? Evropska politika reševanja grške dolžniške krize, kjer je glavna arhitektka nemška kanclerka Angela Merkel, seveda nikoli ni imela popolnoma enodušne podpore, tudi med ekonomisti ne.

Eden od najbolj znanih nasprotnikov evropske varčevalne politike je znani ameriški ekonomist, nobelovec Paul Krugman. V Sloveniji njegovim mislim najbolj sledi ekonomist Jože P. Damijan, ki je kritičen do Nemčije in trojke (Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija) .

Damijan o francoskih in nemških bankah Pred dnevi je Damijan na svojem blogu (Ne z Grčijo, pač pa solidarnost z nemškimi in francoskimi davkoplačevalci) pojasnjeval tezo, da so davkoplačevalci evrskih držav, ki so večinoma financirali sklade za reševanje prezadolženih evrskih držav, tudi in predvsem Grčije, pravzaprav reševali francoske in nemške banke, ne pa Grčije.

Kot piše Damijan, se je s pomočjo Grčiji (prvi program pomoči leta 2010 in drugi program pomoči iz leta 2012) reševalo nemške in francoske banke, ki so pred krizo kupovale grške državne obveznice. Francoske banke so tako svojo izpostavljenost do egejske države znižale s 65 milijard evrov na tri, nemške pa s 45 milijard evrov na pet milijard evrov.

Francozi veliko bolj vpleteni v Grčijo kot Nemci Ta trditve seveda niso nič novega, že v času izbruha grške dolžniške krize so tudi nemški mediji pisali, da je Nemčija v primerjavi s Francijo prevzela prevelik delež bremena in da se z nemškim denarjem pravzaprav rešuje francoske banke.

Damijan pa na blogu omenja samo izpostavljenost francoskih in nemških bank zaradi nakupa grških državnih obveznic. Toda francoske banke, ki so že tako kupile več grških državnih obveznic kot nemške (65 proti 45 milijardam), so bile v grško zgodbo še veliko bolj vpletene, saj so imele tam tudi svoje podružnice.

Francoske nasedle naložbe v Grčiji Francoska banka Credit Agricole je bila lastnica grške banke Emporiki. Ta je imela velike izgube, zato so jo Francozi po izbruhu krize nekaj let zaman prodajali (zaradi njenih izgub Credit Agricole celo ni mogla izplačati dividend svojim delničarjem). Na koncu jo je za milijardo evrov kupila grška Alpha Banka.

Tudi banka Societe Generale je imela svojo nasedlo naložbo, eno od manjših grških bank Geniki. Tudi to banko so francoski bankirji ob nakupu preplačali. Ne samo banke, nasedle naložbe v državi ob Egejskem morju sta imela tudi avtomobilski proizvajalec Peugeot in trgovska veriga Carrefour.

Nevarnosti moralnega hazarda Nedvomno so za napačne poslovne odločitve (nakupi grških državnih obveznic, nasedle naložbe …) krivi tudi upniki, ki so bili neodgovorni, toda jedro grških težav je v Grčiji. Črno-belo slikanje v Damijanovem slogu, po katerem bi bili Grki "oproščeni" krivde za lastno razsipno in neodgovorno proračunsko politiko, odpira vrata tistemu, kar ekonomist Anže Burger imenuje moralni hazard.

Prvič, morebitno popuščanje Grkom bi spodbudilo tudi druge krizne evrske države (Portugalsko, Irsko, Španijo in Ciper), ki so dobile posojila institucionalnih posojilodajalcev (IMF, sklad EFSF, sklad ESM), da bi zahtevale iste odpustke kot Grki. Ta domino učinek novih odpustkov po morebitnem grškem odpisu dolga bi bil za evroobmočje bolj usoden kot morebitni grexit.

Zakaj je Grčija evropski finančni sod brez dna Drugič, prenašanje vse krivde na upnike in popuščanje Grčiji bi odložilo reševanje virov grških težav:

- razbohoten in privilegiran javni sektor, ki se je financiral oziroma se še vedno financira s tujim denarjem,

- grška miselnost, ki vidi EU oziroma druge evrske države (tudi kakšno dokaj revno evrsko državo, kot je Estonija) kot molzno kravo,

- grški nacionalni "šport": v nebo pijoče neplačevanje davkov (od ladjarskih magnatov, ki imajo med drugim od konca druge svetovne vojne ustavno zagotovljene davčne privilegije za svoje ladje, prek zdravnikov in odvetnikov, pa vse do gostincev …),

- premajhna produktivnost in premajhna konkurenčnost grškega gospodarstva na svetovnem trgu.

Prave žrtve grške dolžniške krize Če je že kdo "žrtev" evropskega reševanja grške dolžniške krize oziroma socializacije grških dolgov, ki je pomenila prenos izpostavljenosti z zasebnih upnikov na davkoplačevalce evrskih držav, potem to niso Grki, ampak državljani tistih evrskih držav, ki niso bile vpletene v nasedle naložbe v najjužnejši balkanski državi, morajo pa jih plačevati oziroma bodo morali v najslabšem primeru financirati unovčitve poroštev obveznic iz sklada EFSF.

Takšne države so na primer Estonija (država, ki je revnejša od Grčije, a Grki od nje pričakujejo, da bo financirala nerealne predvolilne obljube zdajšnjega premierja Aleksisa Ciprasa), pa Slovaška in ne nazadnje Slovenija.

Slovenija postala najbolj izpostavljena do Grčije Slovenska izpostavljenost do Grčije (bilateralno posojilo in poroštva) znaša kar 1,6 milijarde evrov. Po podatkih Eurostata za leto 2014 je naša država glede na bruto domači proizvod (BDP) najbolj izpostavljena evrska država, in sicer kar v višini 3,2 odstotka BDP (vštete so pomoči tudi drugim kriznim državam). Po izračunu britanske javne televizije BBC je Slovenija do Grčije izpostavljena z 2,6 odstotka BDP. To je največja izpostavljenost kakšne evrske države (Francija je na primer izpostavljena z dvema odstotkoma, Nemčija pa samo z 1,9 odstotka BDP). Britanski televizijci so tako Slovenijo označili kot žrtev grške krize.

Zakaj potrebujemo stabilno Nemčijo in Francijo Po drugi strani pa je v interesu večine držav EU, da sta obe največji evrski gospodarstvi – Nemčija in Francija – stabilni, še zlasti Francija, ki ima že brez grških dolgov veliko lastnih težav.

Poglejmo pragmatično s slovenskega zornega kota: Nemčija je naša največja trgovinska partnerica, Francija pa peta. Slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki je glavni vir naše blaginje, je tako lani v Nemčijo izvozilo za 4,6 milijarde evrov izdelkov. Uvoz je znašal dobre 4,1 milijarde evrov, tako da je slovenski trgovinski presežek znašal 463 milijonov evrov (vir: spletna stran Izvozno okno).

Zakaj je za Slovenijo Grčija nepomembna V deželo galskih petelinov smo lani izvozili za 1,17 milijarde evrov izdelkov, iz nje pa smo jih uvozili za 834 milijonov evrov. Trgovinski presežek je tako znašal 336 milijonov evrov.

Na drugi strani je Grčija za Slovenijo gospodarsko nepomembna: lani smo tja izvozili za slabih 82 milijonov evrov izdelkov, uvozili pa za 80,7 milijona evrov. Naš trgovinski presežek je znašal 840 tisoč evrov. S tega pragmatičnega vidika je za Slovenijo veliko pomembnejša gospodarska trdnost že tako bolehne Francije in še zlasti evropske gospodarske lokomotive Nemčije kot Grčije. Volkovi z Wall Streeta niso evrski davkoplačevalci Tudi morebitni delni odpis dolgov Grčiji ne bi pomagal Sloveniji, kot menijo tisti, ki so prepričani, da bi morala Slovenija podpirati grške želje po odpisu dolgov, češ da bi s tem v prihodnosti dosegla odpis lastnih dolgov. Obstaja namreč velika in pomembna razlika: Grkom bi namreč dolgove odpisali institucionalni lastniki (IMF, ECB in evrske države), mi pa smo najemali posojila na mednarodnih finančnih trgih. Volkovi z Wall Streeta, če jih tako imenujemo, ne bodo tako zlahka odpisali slovenskih dolgov.