Kitajska vlada se je odločila za petletno prepoved gradnje novih vladnih prostorov, potem ko so že obstoječa razkošna vladna poslopja izzvala jezo kitajskih državljanov.
Prepoved pa je le eden izmed načinov, s katerimi je kitajski predsednik Xi Jinping pokazal državljanom, da je vladajoča komunistična stranka mislila resno, ko je obljubila, da bo izkoreninila korupcijo in ne bo več tratila davkoplačevalskega denarja. Prepoved sta že potrdila državni svet, kitajski kabinet, med drugim pa vključuje tudi dražje objekte, kot so centri za treniranje ali hoteli, piše Telegraph.
Na eni strani revščina, na drugi razkošje
V zadnjih letih se je oblikovalo negativno javno mnenje, da vlada porabi veliko preveč davkoplačevalskega denarja za gradnjo razkošnih stavb, namesto da bi pomagala revnim ljudem. Tako v kitajski provinci Anhui, v kateri je revščina pogosta, stoji poslopje lokalne vlade, večje od ameriškega Pentagona, provinca Jiangxi pa se baha s stolpom, na katerem je urni mehanizem v vrednosti 34,8 milijona evrov.
Po pisanju Telegrapha pa so državljani razkošna vladna poslopja povezovali z zanašanjem vladajoče komunistične stranke na gradbene projekte, ki so po njihovem mnenju spodbujali gospodarsko rast. Čeprav se prepoved nanaša na gradnjo novih prostorov, po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua prepoved ne bo veljala za njihovo obnovitev.
Obljubil izkoreninjenje korupcije na vseh ravneh
Predsednik Xi Jinping, ki je vodenje države prevzel marca, je državljanom obljubil, da bo izkoreninil korupcijo na vseh ravneh. Prepričan je namreč, da korupcija ogroža prihodnost komunistične stranke. Njegov prvi ukrep je bil, da je od januarja na zatožno klop postavil najmanj 15 funkcionarjev komunistične stranke, ti so bili zaradi koruptivnih dejanj tudi obsojeni.
Kaj o spopadanju kitajske vlade s korupcijo pišejo mediji?
The Atlantic piše o tem, da je Xi Jinpingova kampanja proti korupciji površinska, neresna in dolgoročno obsojena na propad. Pri tem pa se opira na dogajanje v državi, ko je kitajska policija aretirala 16 aktivistov, ki se bojujejo proti korupciji, med njimi je tudi odvetnik Xu Zhiyong. The Atlantic je dejal: "Xi Jinping ne želi izkoreniniti korupcije. Zakaj potem kitajski predsednik preganja tiste, ki bi mu pomagali pri doseganju cilja izkoreninjenja korupcije?"
Washington Post pa dodaja, da se bo protikorupcijski boj odvijal pod vodstvom komunistične stranke in na noben drug način. "Vladajoča stranka misli, da je protikorupcijski boj notranja zadeva – državljani jih nimajo pravice soditi, proti korupciji se bojujejo sami," je za Washington Post dejal odvetnik Liang Xiaojun, eden od aretiranih protikorupcijskih aktivistov.
Reforme kot rešitev
V preteklih mesecih se je tako Jinping proti korupciji bojeval precej simbolično, s prepovedmi razkazovanja razkošja in že prej omenjenimi sojenji odgovornim za krajo davkoplačevalskega denarja. Pri tem pa Telegraph poudarja, da bo težko očistiti politično sceno korupcije brez nujnih reform. Med njimi omenja reformo, ki bi dovoljevala novinarjem poročanje o korupciji, in reformo o neodvisnosti sodišč.
3
