Kdo je pravi avtor ideje o "drugi obrambni črti"? Orban ali Cerar?

Grško-turška meja je uradno tudi schengenska zunanja meja. Toda Grčija ne obvladuje migrantskega toka, zaradi česar sta se pojavili dve pobudi. Turčija ali "zid" na severni grški meji? Po eni, zagovarja jo Merklova, bi reko beguncev in migrantov EU zajezili s pomočjo Erdoganove Turčije. To zamisel številni kritizirajo zaradi prepričanja, da je polaganje evropskih upov v turške roke zgrešena poteza.

Po drugi pobudi pa bi Grčijo dejansko "iztisnili" iz schengna, in sicer tako, da bi utrdili makedonsko-grško in bolgarsko-grško mejo. Nad to idejo razumljivo ni navdušena Grčija, ki celo grozi z blokado dogovora med EU in Veliko Britanijo, če se bo na njenih severnih mejah vzpostavil nekakšen obrambni zid.

Nemški časopis: Orban svojo pobudo predstavlja kot slovensko idejo Kot piše nemški časopis Die Welt, je gonilna sila, ki stoji za drugo pobudo, Madžarska. Ta država, ki je prva začela postavljati ograje na svoji južni meji, že nekaj časa v Makedonijo in Bolgarijo izvaža bodečo žico in stroje za gradnjo ograje. Tja pošilja tudi svoje strokovnjake.

Ta pobuda je, kot piše zgoraj omenjeni nemški časopis, zaradi taktičnih razlogov predstavljena kot "slovenska" ideja, toda prvič jo je že lani predstavil madžarski premier Viktor Orban.

Orban v radijskem intervjuju o pobudi 8. januarja O njej je Orban govoril tudi v radijskem intervjuju, ki ga je imel 8. januarja letos. Takrat je dejal, da ne zaupa dogovoru s Turčijo in da Evropa potrebuje utrjeno mejo na grški severni meji, da bi preprečila migrantski val oziroma nezakonite migracije.

Kot je še dejal v radijskem intervjuju, ki so ga povzeli madžarski in tuji mediji, bi morali v schengen sprejeti Bolgarijo ter okrepiti vezi z Makedonijo. Ta, kot vemo, ni članica EU.

Cerar o (Orbanovi) pobudi prvič 14. januarja v Berlinu Čeprav slovenski premier Miro Cerar poudarja, da je ideja o utrditvi makedonsko-grške meje njegova pobuda, pa jo je kronološko gledano javno predstavil najmanj teden dni po Orbanu.

Kot pojasnjujejo na slovenskem vladnem uradu za komuniciranje, je Cerar pobudo o okrepitvi nadzora na makedonsko-grški meji prvič predstavil 14. januarja letos nemški kanclerki Angeli Merkel ob obisku Berlina. Pobudo je nato širše predstavil v pismu, ki ga je 18. januarja poslal voditeljem EU.

Cerar vztraja, da je pobuda njegova Cerar je tudi na včerajšnji novinarski konferenci ponovil, da je bila ta pobuda njegova. Kot je povedal, jo je predstavil evropskim voditeljem, podprla pa jo je večina akterjev. Dodal je, da je to za zdaj edina pobuda, ki se v praksi začenja uresničevati.

Ukom: Orban podprl Cerarjevo pobudo Na Ukomu tudi poudarjajo, da je Cerarjevo pobudo podprl tudi Orban, in sicer na skupni novinarski konferenci med obiskom v Sloveniji 22. januarja letos.

Takrat je madžarski premier med drugim povedal, da se tudi Madžarska pridružuje pobudi in bo naredila vse, da se uresniči, kar je zapisano v pismu, in da se na makedonsko-grški meji vzpostavi "druga obrambna črta".